Pat napreduje :D

Pozdravljeni vsi!
Imam veselo novico, da mi moj Pat začenja vedno bolj zaupati. Kupili smo ga v trgovini (ja, saj vem, nikoli več...) in je v dobrem pol leta, kolikor je pri nas, prišel na roko ampak to je bilo to. Ko je bil zunaj kletke si se samo premaknil zraven njega, pa sa je že ustrašil...in ni šans, da bi mi šel nazaj na roko zunaj kletke, zato je nekajkrat prespal kar zunaj na kletki, ker ni hotel zvečer noter. Bog ne daj, da bi ga peljali k veterinarju, saj bi ga že pred hišo pobralo od strahu.
Torej, pred kakšnim slabim mesecem se je pa začel spreminjati, zdaj je veliko raje na moji roki in pride nanjo tudi zunaj kletke.
Torej, ali kdo ve, kakšne so možnosti za ''trgovinske'' ptičke? Ker se mi zdi, da je to malce drugače, kot če ga dobiš pri rejcu...

Mislim da ni nič drugače kot pri papigi ki jo kupiš pri rejcu ,edino to da rabiš malo več časa da se navadi in malo več treninga. Če je ročno gojena je jasno veliko lažje ,ker je papiga že navajena roke.


L.P.

Gape

Lepo, da Pat napreduje!

Kot ti je odgovoril že gape, načeloma pri ptičkah, ki jih pripelješ iz trgovine, vzpostavljanje zaupanja traja malo dlje. Saj je logično - pri rejcu, če nič drugega, vidiš vsaj, v kakšnih okoliščinah je ptička odraščala, v trgovini pa ne moreš vedeti, kaj vse je ptička že doživela, koliko stresa ima za sabo, prestavljanja in voženj in premikanja iz ene kletke v drugo, iz enega prostora v drugega ... poleg tega so v trgovini ptice vsak dan izpostavljene velikemu stresu - po eni strani že zato, ker so običajno na zelo tesnem z mnogo drugimi živalmi, potem so tu še kupci, ki dregajo v kletko ali tolčejo po steklu, pa seveda še vsakokratno lovljenje ptice iz kletke ali voljere, ko katera najde kupca. Skratka, stres na stres.

Zato je logično, da ima takšna ptica drugačne izkušnje z roko in s človekom, kot katera druga, ki odrašča pri skrbnem rejcu. Skrbnem, pravim.
In temu primerno potrebuje malo več časa, da človeku sploh začne zaupati.

Ampak seveda tudi to ni nujno odločilno - v veliki meri k temu, kako se bo ptiček vedel, vpliva prav njegov značaj. Eni so bolj radovedni, drugi bolj pazljivi ... na dobro počutje skobčevke pa seveda močno vpliva tudi to, ali ima na voljo družbo svoje vrste, torej vsaj še eno skobčevko. Navajanje na bližino, na to, da stopi na roko, na prst, je ravno tako uspešno tudi v paru, o tem smo že veliko pisali in to lahko kadarkoli potrdimo tudi lastniki sami.

Jaz imam recimo štiri skobčevke, od katerih dve vedno prideta na roko, ko jim ponudim bar v klasu, dve pa ne. Ampak tako pač je, ne silim vanju, najbrž pač potrebujeta več časa, da se pripravita k temu. Jesta pa proso, če jima ga podržim, torej ne da bi stopila na roko. Tega recimo prej, ko sta bila sama, tudi nista počela (je pa res, da tudi nisem sistematično tega delala), šele zdaj, ko vidita, da druga dva prideta na roko, ki nič hudega ne naredi, sta tudi onadva bolj pogumna. Sta pa prva dva - eden iz trgovine (nikoli več) in drugi iz zavetišča. Nova dva sta od rejca, preverjenega in zelo dobrega. Pa tudi majčkeno mlajša, čeprav ne dosti - najbrž na njuno vedenje vpliva tudi to.

Lp, Ronja