Genetika- nauk o dednosti

V zadnjem obdobju opažam na forumu teme, ki so povezane z genetiko ptic. V teh prispevkih vidim sicer pravilno
izrazoslovje, vendar napačno tolmačenje.
Želim, da člani foruma, ki se kakorkoli ukvarjajo z reprodukcijo ptic, obvladajo osnove genetike in pravilno tolmačijo uveljavljeno strokovno izrasoslovje.
Prosim vas, da postavite praktična vprašanja na to temo.
Skupaj bomo ugotovili na kaj je potrebno paziti pri sestavljanju parov
ter kako se prenašajo posamezne lastnosti s staršev na potomce, ob upštevanju dominantnosti in recesivnosti.

Začeli smo z genetiko pri pticah, pri katerih veljajo enake nasledstvene zakonitosti kakor v vsem
živem svetu.
Gregor Mendel (1822-1884) je postavil temeljne zakone o tem, kako se prenašajo posamezne lastnosti s
staršev na potomce.
-Kadar parimo dve ptici istega rodu in iste barve so vsi potomci enaki. Seveda moramo biti prepričani,
da sta oba starša homozigotna-(ne nosita prikritih lastnosti)

-Če parimo dve ptici istega rodu različnih barv (rumen in rdeč kanarček), so vsi mladiči enaki, vendar oranžni.
V tem primeru govorimo o vmesnem ali intermediarnem dedovanju. Vsi oranžni mladiči so nosilci rumene in rdeče
barve perja.

- Kadar so pri starših različne dedne lastnosti, pri enem dominantne pri drugem recesivne, bodo
mladiči ponovno vsi enake barve. Rumen + beli recesivni kanarček, dajeta vedno vse rumene kanarčke, vendar
so vsi potomci nosilci bele barve.

Mutacija je trajna sprememba v spolni celici ( genomu). Običajno se mutacija pri pticah pojavi naključno.
Tak mutiran osebek je po videzu drugačen od staršev. Pri pticah v večini primerov zasledujemo spremenjeno oz.
drugačno barvo, kakor jo imajo starši.
Za ohranitev opažene mutacije, moramo ptice vzratno pariti, da ohranimo znake in barvo, ki se je morda pojavila.
V naravi je ohranitev, npr. bele barve kosa, malo verjetna. Posamezni primerek zaradi drugačne barve, težko
doseže spolno zrelost. Po drugi strani bi se moral vzvratno pariti , da bi recesivno dedovanje lahko nadaljeval.
Seveda v človekovih kontroliranih razmerah in poznavanju prenašanja lastnosti iz staršev na potomce, je
ta težava manjša.
Pri kanarčkih, vsaka mutacija nekaj barve vzame, zato čisto črnega kanarčka nimamo
in ga ne bomo mogli imeti, čeprav imamo kanarčke s črnimi melaninskimi znaki

Kromosomi so sestavni del celic živih organizmov in so nosilci genov, katerih sestavni del je tudi DNK
in se nahajajo v celičnem jedru.
Vsaka žival ali rastlina ima različno število kromosomov v svojih celicah. Število je vedno parno, od 2 do preko 1000, kar je to seštevek števila kromosomov spolne celice, ki je vedno polovičen. Polovico kromosomov prispeva možka spolna celica, drugo polovico ženska spolna celica.
Število kromosomov v celici posameznih organizmov:
- človek 46
- kanarček 18-24 (ni točno določeno)
- mravlja 2
- pes, volk 78
- mačka 38
- kunec 44
- svinja 44
- zajec 48
Število kromosomov, ni nujno povezano z velikostjo posameznega odraslega organizma.

Sedaj lažje razumemo, zakaj lahko prihaja do križanja med posameznimi vrstami samo takrat, ko osebka
pripadata sorodni vrsti in imata enako število kromosomov, da je sploh možna oploditev.
Nikakor ne moremo dobiti potomcev iz kombinacije zajec x kunec, ker sta kljub podobnosti to dve različni
živalski vrsti, z različnim številom kromosomov v svojih telesnih in spolnih celicah.

Vedno lahko dobimo potomce v kateri koli kombinaciji, pes, volk, lisica, ker so to sorodne vrste, z istim številom
kromosomov.!