Zunanje preletalnice za ptice

Idealno je, če lahko nudimo svojim pticam, čimbolj naraven ambient z zelenjem in sončno osvetlitvijo.
Večina ptic ima tudi rada, da se nastavlajo dežju, če imajo del preletalnice pokrit samo z mrežo.
Pri domiselnosti zasaditve in dekoracije je zaželena naša domiselnost in estetski čut.
Pomembno je samo, da je poskrbljeno za varnost pred plenilci in dobro počutje naših ljubljencev.

Poleti je okolica teh preletalnic vsa razcvetela, zato je še lepša, kot v mesecih brez vegetacije, ko sem bil na obisku pri Alojziju. Za varnost pred plenilci skrbi med drugim tudi priden kuža. Tu se ptice resnično dobro počutijo, kar je seveda razlog za številen in zdrav zarod. Jaz ti za urejenost in funkcionalnost preletalnic podeljujem čisto petico.

Pismo, teh se pa tudi jaz kar ne morem nagledat ...

Čudovite, res ... krasno se dopolnjujejo z okolico.

Zakaj imeti divje ptice v kletkah? Nesmisel. EDINO VZREJENE V KLETKI SO LAHKO V KLETKAH.

Načeloma drži, da ptice iz naravnega okolja nimajo kaj iskati v kletkah. Izjeme pa so, in sicer za ptice, ki smo jih vzredili v kletkah. Če bomo takšno ptico vrnili v naravo, bo večina poginila zaradi sestradanosti oziroma bodo lahek plen ptic roparic idr. Da je parjenje sobnih ptic z zunanjimi opravičljivo, je potrjeno s številnimi novimi vrstami pri barvnih kanarčkih. Med drugim se je križalo venezuelskega čižka s kanarčkom, da smo vnesli rdeč faktor. Z nadaljnjim selekcioniranjem smo prišli do popolnoma rdečega kanarčka. Od tu je vodila tudi pot do popolnoma belega itd. Revolucija, samo pogojno rečeno, saj je genetika eksaktna veda, je bila še pri križanju zunanjih ptic med seboj. Teh kombinacij je bilo doslej toliko, da jih v tem kontekstu ne bi našteval.

Ljubezen do ptic in priseganje na njeno pravico do prebivanja v avtentičnem (naravnem) okolju, je lahko vprašljiva takoj, ko imamo opravka s primerki, ki so bili vzrejeni v kletki. Kanarček jo "prenaša" že skoraj 500 let. Če ga želimo iztrebiti, ga spustimo skozi okno...

Načeloma drži, da ptice iz naravnega okolja nimajo kaj iskati v kletkah. Izjeme pa so, in sicer za ptice, ki smo jih vzredili v kletkah. Če bomo takšno ptico vrnili v naravo, bo večina poginila zaradi sestradanosti oziroma bodo lahek plen ptic roparic idr. Da je parjenje sobnih ptic z zunanjimi opravičljivo, je potrjeno s številnimi novimi vrstami pri barvnih kanarčkih. Med drugim se je križalo venezuelskega čižka s kanarčkom, da smo vnesli rdeč faktor. Z nadaljnjim selekcioniranjem smo prišli do popolnoma rdečega kanarčka. Od tu je vodila tudi pot do popolnoma belega itd. Revolucija, samo pogojno rečeno, saj je genetika eksaktna veda, je bila še pri križanju zunanjih ptic med seboj. Teh kombinacij je bilo doslej toliko, da jih v tem kontekstu ne bi našteval.

Ljubezen do ptic in priseganje na njeno pravico do prebivanja v avtentičnem (naravnem) okolju, je lahko vprašljiva takoj, ko imamo opravka s primerki, ki so bili vzrejeni v kletki. Kanarček jo "prenaša" že skoraj 500 let. Če ga želimo iztrebiti, ga spustimo skozi okno...

Joško, vse to drži, kar pišeš tule. Opravičuješ namreč križanje divjih ptic z gojenimi v kletkah, s tem, da nastanejo nove barve ali celo nove vrste. Čemu nove vrste? Nove barve edino za gojitelje ptic, ker s tem nič ne koristijo ohranjanju vrste. Zakaj bi iztrebili gojene ptice? Ni potrebe, saj s tem zmanjšamo število divjih ptic v kletkah. Kakorkoli že, gojene ptice v kletkah da, divje pod nobenim pogojem. Takšno je moje mnenje, čeprav za rejce verjetno nesprejemljivo.