Krmljenje zunanjih ptic pozimi

Prvi sneg je tu in ljubitelji ptic smo že postavili razlinčne krmilnice. Pomembno je vedeti, da je naša pomoč
pri nudenju ustreznih semen dobrodošla. Posamezne ptice zadrži v naši bližini in nam omogoča, da jih neposredno
opazujemo. S stališča ohranitve populacije pa je naša pomoč zanemarljiva. Biologi-ornitologi celo pravijo, da jim
bolj pomagamo, če jim spomladi pripravimo gnezdilnice.
Že veliko je bilo napisanega na to temo, mnenja so različna. Mi ljubitelji ptic bomo še naprej skrbeli tudi za ptice izven našega doma. Pripravili bomo tudi lojno pogačo in jo razporedili na mesta, ki bodo varna pred drugimi živalmi.

Tudi jaz hranim zunanje ptice od pozne jeseni do pozne pomladi. Običajno mi spomladi ostane še precej semena in jih krmim toliko časa, da vsega porabim. Že več let opažam, da spomladi povpraševanje po hrani za nekaj časa skoraj preneha, potem pa naenkrat spet močno naraste. Predvidevam, da takrat že hranijo mladiče in jim je dodatna hrana v veliko pomoč.

Mi imamo krmilnico za oknu skozi celo leto in lahko prav tako opazimo, da so jeseni in pozimi ptice zelo navdušene in hvaležne za semena, spomladi nas občasno obiščejo, poleti skoraj nič, potem pa spet. Bom ob priložnosti pokazala še slikice naše krmilnice in obiskovalcev.

Naravo je prekril sneg in ptice naše okolice so se začele približevati naseljem. Če imamo vrt, se ptice rade
zadržujejo na sadnem drevju in okrasnih grmičkih. Tu najdejo njim najbolj naravno hrano. Na sadnem drevju
vedno ostanejo posamezni plodovi, ki se posušijo in zmrznejo. Okrasni grmi kot so penešplja,ognjeni trn,
jerebika..., obdržijo plodove dokler jih ptice ne pojedo. Tudi oreh in lešnik si bo znala žolna(detel) streti.
Za manj znajdljive kupimo že pripravljeno mešanico iz drobnih sončnic, konoplje, prosa.
Hišica v katero polagamo semena je najboljša lesena, odprta iz vseh strani. Streha ne sme prepuščati vode, da
ostanejo semena suha. Postavimo jo na zatišno mesto. Če stoji samostojno na kolu, ga moramo oviti s tanko pločevino, da muce ne morejo splezati do hišice.
Samo krmilnico in okolico redno očistmo ostankov-luščin in iztrebkov.

Meni ni jasno, zakaj delajo take krmilnice, da se ob vsakem malo močnejšem dežju hrana zmoči. Nekaj let sem imela malo, leseno krmilnico na zalogo, s polnjenjem skozi streho, ki se je dvignila. Če sem dala notri karkoli drugega razen izključno sončničnih semen, se je ob vsakem dežju hrana navlažila, zbila skupaj in se ni več sipala na podstavek.

Letos sem nameravala kupiti novo, ker je bila stara že v hudo slabem stanju, pa nisem dobila nič primernega. Nazadnje sem kupila prav nič ekološko plastično okroglo , ki ima na podstavku posamezne luknje. Nisem bila prepričana, da bo zadeva sploh delovala, pa so me ptiči presenetili. Že prvi dan so jo čisto izropali. Še ena prednost je, ne morejo razmetavati semena, kot so ga pri prejšnji, ko ga je kar precej pristalo na tleh. Samo eno slabo stran imajo take majhne krmilnice - za malo večje ptiče, recimo kose, so čisto neuporabne.

Krmilne hišice, ki jih kupimo v trgovinah, so narejene za masovno prodajo. So sicer estetskega videza za človeka,
ampak pogosto nepraktične za ptice. Okrogli valji z odprtinami so praktični za semenojede, ki jemlejo zrno po zrno
in ga oluščijo. Za kose, drozge in ostale večje ptice, ki rajši obirajo razna mehkejša semena in plodove, okrogli valji niso primerni. Njim hrano polagamo na okenske police ali pladnje.
Spoznati moramo vsako skupino ptic in ugotoviti kakšen je njihov običajen, naraven način prehranjevanja. Ne bi bilo dobro, da posamezne ptice preveč priklenemo na našo dodatno hrano in omejeno lokacijo. Ptice, ki so pri nas gnezdile, razen ptice stalnice, so se sedaj pomaknile južneje. Iz severa se pri nas ustavjajo ptice, ki so v preletu ali so tako imenovani klateži.To so tiste ptice, ki niso pravi selivci ampak se premikajo samo zaradi hrane in ugodnejših
klimatskih razmer.

Ptiče bolj redko opazujem in ne vem, kdo vse pride na obisk. Večinoma vidim sinice, vrabce, zelence in liščke, razen kosov in golobov ostale ptiče redko vidim. Kosi se raje zadržujejo pri tleh, pa jim včasih vržem kakšno jabolko in pest rozin ali pa zdrobljene oreščke, če jih imam, kar pa ni praktično takrat, ko sneži. Kosi so prav zabavni takrat, ko se dela na vrtu. Čim opazijo, da se kje prekopava takoj pridejo zraven in čakajo na priložnost, da pograbijo kakšnega deževnika.

Sem že sama opazila, da imajo ptiči različne navade. Sinice pridejo, vzamejo seme in se umaknejo, ostali pa kar obsedijo na krmilnici, dokler jih kakšen drug ptič ne prežene. Pri prejšnji krmilnici so pri tem razmetavali seme, ampak običajno so na tleh že čakali kakšni golobi in ga pobrali.

Letos ptičev nisem kaj dostikrat opazovala, zato se mi mogoče samo zdi, da liščkov ni več toliko kot prej, ali pa še niso odkrili krmilnice. Kadar so imeli akcijo jih je bilo tudi po sedem ali več skupaj, zelencev prav tako.

Še nekaj mi je bilo zadnja leta zanimivo, da so se v Ljubljani pojavili galebi. Do pred nekaj leti jih nikoli nisem videla ali slišala, kakšnih pet let ali kaj takega pa jih poleti kar pogosto opazim. Gotovo so rečni, pa vseeno vedno dobim asociacijo na morje.

Iz napisanega sem razbral, da ti zunanje ptice niso neznanka, kar je še posebej razveseljivo za žensko. Veseli me, da si opazila kako prihaja do sprememb v našem neposrednem okolju.

Z urbanizacijo so se tudi ptice iz gozdnih mej premaknile v mesta in predmestja. Kos na primer, pred petdesetimi leti ni bil prebivalec mest. Sedaj pa gnezdi v neposredni bližini človeka.

Da ne govorim o vranah, ki prav tako nikoli niso bile prebivalke urbanih središč. Tudi rečni galeb se je zaradi hrane premaknil v osrednjo Slovenijo. Predvsem vrane bodo postale v bližji prihodnosti problem za vse manjše živali, še posebej za ptice pevke.

Vrane s svojo bistroumnostjo in trdoživostjo spravijo v "koš" marsikatero večjo žival.

Opažam, da velik del sedanje generacije mladih ni zainteresiran za živo dogajanje okoli nas. V prispodobi bi dejal, da sicer gledajo gozd, ampak ne vidijo dreves!!!
To me kot ljubitelja narave žalosti, upam pa, da bo tudi po zaslugi prizadevih članov tega foruma kmalu šlo na bolje.

Res je Alojzij... bi pa sama rekla, da to ne velja samo za mlajšo generacijo, na splošno se ljudje danes več ne znajo povezati z naravo. Meni je včasih prav smešno, no morda celo žalostno, ko pridem na obisk k staršema in gremo na sprehod, pa se vsi trije ustavimo, ker smo na drevesu zagledali ščinkovca recimo... in ga opazujemo, pa mu malo požvižgamo, ljudje gredo pa mimo in nas gledajo češ "tele so pa malo čez les"... škoda, res.

Veseli me, da si od staršev pridobila in najbrž tudi podedovala ta čudovit občutek za živali
in naravo nasploh. Jaz nimam take sreče, saj moja sinova nista nič podedovala, kar se narave in živali tiče. Na moje insistiranje sta sicer malo bolj poučena na to temo , kot je običajno. To izgleda približno tako, kot učitelj v šoli, ki razlaga neko snov nezainteresiranemu učencu in upa , da se bo vseeno kaj prijelo.

Ko sem bila majhna, je oče bratu in meni vedno razlagal, kako se kateri ptič imenuje. Spomnim se še Cicibanov, kjer so bile vedno ilustracije ptic. Tudi na vsakoletne razstave ptic po bližnjih šolah smo šli, sedaj pa niti ne vem, če jih še imajo. No, takrat sva oba ahala in ohala in prosila, če bi kakšnega kupili. Še praj smo imeli skobčevko, pa je nisem marala.

Mogoče 30 let nazaj ali pa še več so kar nekaj let zaporedoma pri nas gnezdili kosi. Večinoma v vrtnici plezalki, enkrat na luči pri vhodu in enkrat v veliki leseni cokli, ki smo jo imeli obešeno na balkonu. Kar pogosto smo hodili tam okoli, posebno takrat, ko so gnezdili pri vhodu, pa se niso nič vznemirjali. Ko so mladički začenjali letati in padali iz gnezda smo jih pobirali in dajali nazaj, da jih ne bi dobila kakšna mačka.

Nekaj let kasneje sem se čisto nehala zanimati za ptiče in bila mnenja, da ptiči ne spadajo v kletko in da jaz že nikoli ne bi mogla imeti ptiča v hiši. In to je trajalo do približno kakšnih sedem let nazaj, ko sta se starša odselila in sem skrb za vrt in zimsko krmljenje ptic prevzela jaz. Takrat sem jih začela malo bolj z zanimanjem opazovati. In tako sem sčasoma prišla na idejo, da bi si kupila ptiča, da bi ga lahko kadarkoli opazovala in da bi bilo nekaj življenja v hiši.

Mislim, da je bila za to odločitev najbolj zaslužna pripomba prodajalke v Semenarni, ko sem stala pri blagajni. Takrat so še imeli male živalce in vedno sem jih šla pogledat. Ravno takrat je nek kanarček vztrajno prepeval in prodajalka je rekla: A ne, kako ta lepo poje. Ko sem kasneje delala na vrtu in so okoli skakali kosi, sem prišla na idejo, da kupim ptiča. Kar dolgo sem razmišljala o tem, prebrala dve knjigi in ko sem se malo podučila o vsem skupaj sem si rekla, da to ni zame, bo prevelika odgovornost in bi ptič gotovo kmalu poginil v moji oskrbi. Razmnoževanje in bolezni - ne hvala. Potem pa je po vsaj dveh letih če ne še kasneje prišel trenutek, ko sem si rekla: zdaj ali pa nikoli. In tako sem šla na vrat na nos kupit kletko in dva kanarčka. Moram priznati, da sem bila presenečena, ko sta bila po 14 dnevih še vedno živa. Po dveh mesecih sem že nehala razmišljati o tem, a bosta preživela ali ne.

Glede vran pa je kolegica, ki ima kmetijo rekla, da so neverjetno pametne. Ko posejejo koruzo hodijo vrane po njivi in iščejo semena. Že zelo kmalu ugotovijo, kako na gosto so posejana in od takrat naprej kopljejo samo še tam, kjer je seme. Včasih se zgodi, da jim pozobljejo skoraj vso vrsto. V dokumentarcu Davida Attenborougha o ptičih je bil tudi lep prikaz njihove iznajdljivosti: ptiči z višine mečejo orehe na cesto, da se razdrobijo. Pri tem imajo zaradi prometa kar nekaj težav, ko pobirajo drobce. Neka vrana je zadevo rešila tako, da je oreh vrgla na semaforiziran prehod za pešce. Ko je bil promet ustavljen je lahko v miru zobala brez nevarnosti, da bi jo povozili.

Sem se čisto preveč razpisala, pa še pod to temo ne spada.

Mi imamo hišico tudi na vrtu pa pridejo samo vrebči včasih cela jate pa ene par sinic druge ptice so pa tudi po zimi v gozdu. LAni smo imeli skos enega kosa smo ga že poznali, ker je imel na glavi belo črt.

Lojene pogače so izdelane iz mastnega tkiva klavnih živali z dodatkom mešanice semen.
Najboljša maščoba je goveja, ki jo imenujemo loj. Svinjska maščoba okoli ledvic je salo, hrbtna in trebušna je slanina oz. "špeh".
Pri mesarju bomo sicer z manjšo težavo našli loj ali salo, ki naj nam ga zmelje.
Doma to stopimo kot bi delali mast in ocvirke, a brez soli. Ko je to stopljeno in ohlajeno,
vendar še ne strjeno, vsujemo v to gosto maso ustrezno količino semen. To vse skupaj vlijemo
v pripravljene modele (kot bi vlivali gibs) in jih obesimo po vrtu.

Predvsem siničke bodo neizmerno vesele.

http://www.gnezdilnice.si/index.php?path=lojene_pogace

No, da še jaz napišem moja opažanja pri hranjenju naših ptičkov. Jaz nastavljam hrano v hišico čez celo leto. Nekje sem pač prebral, da je prav če ptice tudi čez poletje vedo kje je hrana. Res pa je, da v mesecih, ko je v okolici velika izbira raznoraznih pribolškov, dam v hišico le malenkost zrnja. V hišici krmim izklučno z semeni sončnic. Vsako leto tudi v vrt posadim nekaj rastlin sončnic, tako, da so ptice pri meni vajane teh semen. Opozoril bi, da je zaželjeno, da ptice hravimo vedno z isto vrsto hrane. Ptice se namreč navadijo ene vrste hrane in če jim nastavimo drugačno seme, je zanje to isto kot, da bi nam ponudili neko tujo hrano. Nekaj jih je, večino jih pa le prebira in razmetava seme. Zato v isto krmilnico damo vedno isto seme. Če hočemo menjati vrsto semena to storimo čez poletje, oziroma takrat ko ptički niso tako odvisni od nas in potrebni naše pomoči. Omenil bi še to, določene ptice niso navajane pobirat semena iz hišice. Ptice, katerih življensko okolje je pretežno gozd, semena pobirajo izklučno s tal. Zato poskrbimo tudi za njih, vrzimo nekaj semena tudi po tleh, da bodo tudi te ptice lažje preživele.

Leto je naokoli in lepo bi bilo spomniti se na naše obveze do prostoživečih ptic. DOPPS je pripravil poučno zgibanko o krmljenju ptic pozimi .
Preberete si jo lahko na spodnji povezavi...

http://issuu.com/dopps/docs/hranjenje_ptic_pozimi?mode=window&pageNumber=2

Jaz imam pa letos veliko več ptic v atriju, kot prejšnja leta.. predvsem taščic pa sploh ne vem zakaj A bo mogoče hujša zima kot ponavadi

Pticam sicer ni pomembno kako lepa je naša krmilnica, zanima jih le kaj je v njej kaj za pod kljun...

http://gnezdilnice.si/index.php?path=krmilnice

Pozdravljeni,
kako je kaj letos se že kaj pripravljate na sezono krmljenja? Meni je ostala še lanska zaloga. Kdaj približno pa vi začnete krmiti ptice, jaz začnem ko je zunaj res res mraz oz. ko zapade prvi sneg.

Že velikokrat sem zasledil enako vprašanje in vedno je sledil enak odgovor: ptice začnemo krmiti, ko jim zunaj zmanjkuje primerne hrane; največkrat je to s prvim zapadlim snegom. Seveda vse ptice v tem času ne trpijo pomanjkanja hrane v naravnem okolju, saj nekatere vrste (krivokljun - Loxia Curvirosta idr.) v hudem mrazu in snegu celo gnezdijo. Za to vrsto je značilno, da se prehranjujejo s storži dreves, ki jih je pri nas veliko.