Kdaj najdemo gnezdo zunanjih ptic

Smo še v mesecih, ko lahko najdemo gnezda zunanjih ptic, zato ne bo odveč, če se sprehodimo skozi knjigo avtorja Iztoka Geisterja, Slovenske ptice, MK 1980, kjer navaja:

"Kdaj najdemo gnezdo?

V naših podnebnih razmerah prično posamezne vrste v normalnih pogojih gnezditi v naslednjih mesecih:

Januar - mali krivokljun
Februar - čižek, krokar, uralska sova
Marec - črna vrana, poljska vrana, krekovt, mala ukarica, koconogi čuk, povodni kos, carar, turška grlica, golob duplar, priba, mlakarica, siva čaplja, selec, planinski orel, hribski škrjanec
April - čopasti škrjanec, poljski škrjanec, siva vrana, kavka, sraka, šoja, sinice, plašica, drevesna plezavčka, brglez, stržek, modri slavec, taščica, šmarnica, prosnik, kos, cikovt, brinovka, puščavec, rumenoglavi kraljiček, svilnica, brškinka, siva pevka, bela pastirica, siva pastirica, škorec, zelenec, repnik, grilček, laška konopeljščica, ščinkavec, rumeni strnad, veliki strnad, plotni strnad, domači vrabec, poljski vrabec, žolne, detli, pinoža, smrdokavra, vodomec, pegasta sova, čuk, mali skovik, velika uharica, skalni golob, grivar, srebrni galeb, prlivka, veliki škurh, sloka, kozica, mokož, zelenonoga tukalica, liska, divji petelin, gozdni jereb, kotorna, jerebica, fazan, čopasti ponirek, mali ponirek, bela štorklja, bobnarica,, južna postovka, navadna postovka, kragulj, kanja

[b]Maj [/b]- lastovke, planinska kavka, skalni plezavček, navadni kupčar, repaljščica, komatar, slegur, rdečeglavi kraljiček, vrbja listnica, grmovščica, hribska listnica, rumeni vrtnik, kratkoperuti vrtnik, bičja trstnica, cvrčalci, penice, muharji, planiska pevka, drevesna cipa, vriskarica, rumena pastirica, srakoperji, dlesk, brezovček, lišček, kalin, skalni strnad, črnoglavi strnad, trstni strnad, triprsti detel, zlatovranka, čebelar, hudournika, kukavica, veliki skovik
Junij - močvirska trstnica, srpična trstnica, rakar, rjava cipa, podhujka, kosec."

Pred tremi dnevi sem opazil gnezdo v koritu za rože. Vgnezdu je bilo 4 jajc bela pa rjavi fleki. Malo sem gledal po internetu in mislim da je to gnezdo od sivega muharja. tukaj je povezava.(jajca so čisto ista kot v spodnji povezavi)
http://www.gnezdilnice.si/index.php?path=sivi_muhar

koliko časa pa se jajca ležejo??

Običajno naše male zunanje ptice valijo 11 do 13 dni. Pri indentifikaciji gnezda z jajci je potrebno upoštevati
tudi obliko in način gradnje gnezda. Večina ptic ima zelo podobno barvo jajc in tudi podobne temnejše lise
ali pege. Lahko ima celo ista vrsta različne odtenke zelene do modrikaste, z ralično razporejenimi pegami.
Najbolj sigurno boš ugotovil kateri vrsti pripada gnezdo z jajci, če si boš dobro ogledal starša, ki se izmenjujeta pri valjenju.
Jajca na sliki iz povezave, vidiš, da niso bela s pegami, ampak zelenkasta s pegami!

Kakšna so jajca posameznih vrst ptic v naravi? Za naštevanje je preveč različnih vrst. Naj samo povem, da se razlikujejo po obliki, barvi, velikosti, teži in številu ter seveda dobi inkubacije. Popolnoma bela so jajca ponirkov, sov, golobov (tudi grlic), hudournikov, žoln, detlov, vodomca, čebelarke, breguljke in mestne lastovke, sneženega vrabca, šmarnice, zlatovranke, povodnega kosa, črne in bele štorklje, plašice in male bobnarice. Nekatera jajca, ki ležijo v mokrem gnezdovnem gradivu, se obarvajo po tej podlagi (na primer jajca ponirkov).

In kateri (evropski) prostoživeči ptič znese najmanjše in kateri največje jajce? Najmanjše evropsko jajce je jajce rdečeglavega kraljička, ki tehta le 0,70 grama, največje pa jajce beloglavega jastreba, saj tehta kar 250 gramov (Vir: Iztok Geister, Slovenske ptice).

Ooo! Hvala Joško za tako izčrpne informacije. Je kje kakšna stran kjer bi se dalo najti slike prostiživečih živali, njihovih jajc in oglašanja. Na strani Dopps so še slikice živali bolj skope. Hvala še enkrat!

Članom foruma predlagam, naj pod ta prispevek prilepijo vsaj en spletni naslov s tematiko o pticah. Čez čas se bo na enem mestu zbralo kar precej koristnega materiala, ki ga bomo lahko vsi s pridom uporabljali. Začel bom s temi:
1. http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8135
2. http://animal-world.com/encyclo/birds/canaries/BorderCanary.php
3. http://svet-zivali.forumsl.net/t660-planinski-orel

Prepričan sem, da bodo na teh straneh naslovi, ki jih išče član foruma.

Še par domačih o zunanjih pticah:
1. http://www.ptice.si/index.php?option=com_wines&Itemid=45
2. http://www2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/spletna_ptice/ogrozeneptice.htm
3. http://www.gnezdilnice.si/
4. http://www.biomura.si/prenosi/natura%202000/Na%C5%A1e%20ptice%20na%2025%20Posebnih%20obmo%C4%8Dij%20varstva.pdf

Knjige in priročniki so v poplavi internetne ponudbe ostali pozabljeni na knjižnih policah.
Vsem, ki se želite malo bolje posvetiti in spoznavati naše zunanje ptice, priporočam vsaj
naslednje tri priročnike;
Dzs, 1979: Naši ptiči; Janez Gegori in Ivan Krečič
Mk, 1980: Slovenske ptice; Iztok Geister
Založba Mk, 1998:Ptiči Slovenije in Evrope; John Gooders

Vsi našteti priročniki so napisani v razumljivem jeziku, podkrepljeni z barvnimi fotografijami in risbami.

Sprejemam tezo Alojzija, da je internetna ponudba samo surogat knjigam o pticah. Vsi tisti, ki niste imeli sreče z nabavo omenjenih knjig, boste morali počakati na ponatis (če bo do njega prišlo). Dotlej pa bo internetna ponudba te materije koristno mašilo. Vztrajam pa na stališču, da bi v primeru, če bi vsak član prispeval vsaj en internetni naslov, bi se zagotovo zbralo precej koristnih informacij. Ne gre si zatiskati oči pred vplivom interneta oziroma njegove moči v dobi razcveta informacijske tehnologije. Sicer pa bom to razmišljanje zaključil s podmeno, da knjiga in internet nista primerljiva.

Predlog o oblikovanju seznama internetnih naslovov o pticah na enem mestu je bil dobronameren, za (ne)udejanjenje pa ne bodo krivi člani foruma, temveč (ne)umen avtor.

Alojzij je napisal/a:Običajno naše male zunanje ptice valijo 11 do 13 dni. Pri indentifikaciji gnezda z jajci je potrebno upoštevati
tudi obliko in način gradnje gnezda. Večina ptic ima zelo podobno barvo jajc in tudi podobne temnejše lise
ali pege. Lahko ima celo ista vrsta različne odtenke zelene do modrikaste, z ralično razporejenimi pegami.
Najbolj sigurno boš ugotovil kateri vrsti pripada gnezdo z jajci, če si boš dobro ogledal starša, ki se izmenjujeta pri valjenju.
Jajca na sliki iz povezave, vidiš, da niso bela s pegami, ampak zelenkasta s pegami!

Aha, hvala!! opazoval sem tudi kako se oglašata in vem za eno stran kjer so posnetki zvokov in se isto oglaša kot sivi muhar.(je isti zvok kot pri meni doma)
http://www.kpss.si/si/o-parku/narava/zivali/gospodarji-neba/pevci/sivi-muhar

Še nekaj knjig

www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/5305+pti%C4%8Dje+ogla%C5%A1anje&cd=8&hl=sl&ct=clnk&gl=si&source=www.google.si" target="_blank" rel="nofollow">http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:vumwP8SoouYJ:www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/5305+pti%C4%8Dje+ogla%C5%A1anje&cd=8&hl=sl&ct=clnk&gl=si&source=www.google.si

Enkrat sem v nekem takem vodniku brala, kako naj bi se določeni ptiči oglašali. Ni variante, da bi po tistem opisu ptiča spoznal po petju, razen če tako in tako poznaš njegovo oglašanje. Tudi v knjižnicah se najde kar nekaj knjig o zunanjih ptičih.

Pridružujem se Joškotovem predlogu, da vsak poišče in prilepi vsaj eno povezavo, ki se tiče ptic.
Povezava, ki vam jo posredujem, je ena boljših, če ne najboljša s fotografijami ptic.
Tu najdete takorekoč vse naše zunanje ptice, posnete z najnovejšo tehniko fotografiranja, ki se imenuje digiskopija.
To je izraz za novo tehniko fotografiranja odaljenih predmetov preko teleskopa.
Avtor Marjan Cigoj, je svojo galerijo slik opremil še z abecednim seznamom slovenskih imen ptic.
Vsaki sliki je dodal še angleško in latinsko ime ter pripadnost rodu ali družini.

Sedaj posamezno ptico vsak res vidi v svoji barvni lepoti, kakor bi stala pred njim.

http://digiskopija.si/slo/razno/seznam_ptic.html

V mojemu koritu ki so bila 4 jajca in so se izvalila!!ampak k nam so prišli delavci delat neke stebre in smo mogli korito premakniti sedaj smo obesili na lipo ki je zdraven teh stebrov. kaj starši bodo najdli to gnezdo??(starši še kar pouno hodijo na to lipo)

Škoda, da niste z odstranitvijo korita nekoliko počakali. Obstaja namreč velika verjetnost, da bodo starši zapustili zarod in se za mladiče na lipi ne bodo zmenili. Sicer pa poznamo mnogo primerov, da so starši skrbeli zanje tudi po selitvi in namestitvi v kletki. Ta način se skoraj stoodstotno obnese v primeru najdbe gnezda oziroma skoraj poletelih mladičev liščka (Carduelis carduelis). Starša jih hranita skozi odprtine kletke, kot da bi bili v gnezdu. Ljubezen do zaroda, in lakota mladičev, očitno naredita svoje.

Če nam boš izdala za katero vrsto ptic gre, se bo zagotovo našel kdo, ki bo napisal kaj bolj konkretnega.

gre za SIVEGA MUHARHJA. pozanimal sem se in poklical v ljubljano na DOPPS in je rekel da je še možnost da se vrneo starši...
zdaj tudi gledam če maj prihajata starša in se mi zdi da sta odkrila da sta tam(nisem 100% ampak prihajata na lipo.

Sivi muhar (Muscicapa striata) ima gnezdišče na policah, lustrih, zapuščenih lastovičjih gnezdih, na zidnih ovijalkah, žlebovih, pa tudi na široki rogovili drevesa tik ob deblu. Če ste prenesli gnezdo na lipo na opisan način, obstaja vsaj nekaj verjetnosti, da bodo starši sprejeli novo lokacijo mladičev.

ja ne vem, že en lep čas gledam pa sploh ne duha ne sluha o starših.

en starš je prišel in je bil v loncu ampak zelo amlo časa in potem je šel in spet sploh ga ni.

okoli treje sm zmeraj bolj videval starša in sedaj sta jih hranila tako da je spet kot prej.

Razveseljivo. Lahko rečemo: srečen razplet. Pri tej vrsti ptic se premeščanje gnezda ne konča vedno na tak način. Uživaj še naprej v opazovanju pernatih prijateljev.

(se opravičujem da nisem prej pisau)V bistvu je zdaj vse v redu, našli so se in zdaj so oba na loncu ves čas . samo da se je lepo končalo.