ZGODOVINSKA POT UDOMAČENIH PTIC

Od nekdaj človek z zanimanjem in simpatijo gleda na ptice. Njihovo gibanje kot tudi barva, vedenje ter petje so nam bili vedno vir veselja in navdiha.
Na svetu je v svojih različnih življenskih okoljih prepoznanih okoli 10 000 vrst ptic, od katerih jih samo 430 vrst živi v Evropi.

Že 3000 let pred našim štetjem so ljudje udomačili skalnega goloba predhodnika današnjih mestnih golobov V starih kulturah je bil golob sveta žival
in še danes nosi močno simbolno sporočilo.

Večina starejših se vas še spomni, kako smo kot otroci stikali in plezali za pticami po drevesih vaških sadovnjakov in bližnjih gozdov.
Časi so se spremenili in ogrožene prostoživeče živali vkjučno s pticami, ki so jih dolga leta lovili, so s pristopom naše države k mednarodni kovenciji CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami), postale zakonsko zaščitene.

Človek potrebuje in želi ohraniti delček narave v svojem bivalnem prostoru in okolju. Kanarčki in številne druge ptice, ki jih razmnožujemo v kletkah, so idealna zamenjava za zunanje prostoživeče ptice. Mislim, da se je ljudem v stoletjih sobivanja s pticami, najbolj prikupil ravno kanarček s svojo živahnostjo in neumornim petjem.

Konec 15. stoletja so Španci na Kanarskih otokih opazili majhne ptice-( divje kanarčke) podobne našemu grilčku, ki so izredno lepo peli.
Ulovljene primerke so prinesli na evropske dvore in v samostane, kjer so jih začeli uspešno razmnoževati. To je bil začetek, iz katerega so skozi stoletja s selektivno vzrejo in sodobnim poznavanjem osnov genetike nastale številne mutacije in barvne različice kanarčkov.

Tudi naravoslovec Charles Darwin je v začetku 19. stoletja preučeval ptice in jih z odprav z ladjami pripeljal v Evropo. Raziskovalec John Gould je leta 1840 iz Avstralije pripeljal zelene papige skobčevke in izredno barvitega ščinkavca gould amadino. Vse ptice so začeli uspešno razmnoževati v ujetništvu. Nastale so nove in nove barvne različice in oblike, ki so v nekaterih primerih popolnoma spremenile prvotni videz ptice.

Zelo zanimiv prispevek. Želel bi ga še malo razširiti in popestriti, in sicer o poti kanarčka v svet. V knjigi Marko Prašnikar omenja, da o tem obstajata dve različici. Po eni naj bi iz Španije v Italijo prišli po tihotapski poti, po drugi pa naj bi neka španska ladja nasedla na nekem italijanskem otoku, od koder so se kanarčki, ki so bili na ladji, razselili po otoku in se na njem svobodno razmnoževali.

Najverjetneje pa je, da so Španci med samčki prodali tudi samičko. V prvih letih se verjetno niso zanimali za nabavo samic, saj te ne pojejo, o parjenju kanarčkov pa takrat še ni bilo veliko znanega.

Kakorkoli že, piše starosta ljubiteljev ptic v Sloveniji, so Španci prvi udomačili prvotnega kanarčka in ga razširili v svet. V letu 1600 so Italijani pa tudi Angleži pričeli sami gojiti kanarčke, približno v istem času so se jim pridružili tudi Francozi. Vsak izmed njih se je potem odločil za svojo pot v vzgoji kanarčkov.

V Angliji so kanarčke najprej gojili v gradovih in dvorih. Šele kasneje se je gojenje kanarčkov preneslo med ljudstvo, takratne rokodelce. Nekateri cehi so si prizadevali, da so isti obrtniki gojili kanarčke iste vrste. Angleški gojitelji so pri vzgoji namenili pozornost predvsem zunanjosti oziroma obliki ter drži in ne petju.

Italijanski gojitelji so kanarčke gojili predvsem zaradi petja. Nosili so jih v velikih nahrbtnikih in jih tako prenesli preko Alp.

Francoze je razveseljeval kodrasti kanarček, tako imenovani parižan.

Iz prvotnega kanarčka so se v stoletjih razvile številne nove vrste. Z nekaterimi ste se že seznanili v drugih prispevkih, priobčenih na tem forumu. S tem sem želel avtorja tega prispevka (Alojzij) zgolj dopolniti v delu, ki se nanaša na opis poti kanarčka v svet.