Ročna vzreja papig

Potrpežljivo čakam na prevode, da bo lahko fer play še naprej, pa očitno res nima nihče volje prevajat...

prevedeno z google prevajalnikom

Ozadje znanje o vzgoji

Vedno več kmetje videli v papige reje strani relativno enostaven alternativa naravno razmnoževanje. Prednosti takega pristopa se zdi, da na strani, medtem ko moramo prepoznati pomanjkljivosti v določenem vpogled v to temo. Doseganje večje mladičev številke od 1 plemenskih para v krajšem času, zaradi česar je običajno zelo mirne prostoživečih živali, ki jih lahko hitro prodati zainteresiranim stranem prikažejo tu, da je dovolj koristi, ki jih vedno znova spodbujajo rejce, ročno reje, naj namesto pogosto zelo možno naravno inkubacije. Toda cena, ki jo plačujemo za naše površno vedenje?

Kot bi primer Loro Parque (Tenerife) zahteva, da vzdržuje eno največjih evropskih zbirk papiga. Tu je številka strani vzgoji nizki, da bi izključili nadaljnje kršitve. Če je dejansko ročno reje z misstrike, bi to potruditi, glede na "preživetju te vrste z rejo" na vprašanje, zaradi pomanjkanja suhi živali, bi bila reja težko ali celo nemogoče.

To lahko privede do tovrstne vplive naravnega vedenja, nekatere študije kažejo. Vključno s študijo na Univerzi v Kaliforniji, ki je ročno goji z cockatiels uspehu plemenskih (Nymphicus hollandicus) zaposluje. V ta namen je vsak ki je sestavljena iz nekaj je bilo ročno redijo moški in naravna plemenske samice, naravna vzreja moškega in žensko ročno redijo izključno ali ročno redijo za razplod in naravni partnerji. Z ustreznimi gnezdo, ki imajo zahteve in ponuja poljih lahko vsi pari spodbujati hkrati pasme. Vsaka primerjava je bil prvi pregled gnezdo polje z moškimi, odlaganja jajčec (število in položaj) in uspehu parov. Rezultat je bil zanimiv in zastrašujoče. Ročno reje imel drugačen učinek na spol. Ročno redijo ženske, ki jih v povprečju več jajc, kot ženske iz naravno razmnoževanje, ampak je to storila večkrat na ptičjo tla in ne v gnezdo polje. Veliko število jajc, temelji na dejstvu, da na kraju samem so bili zbrani vsaka kokošja jajca. Stopnja gnojenja, prvi pregled nestbox in sklopke velikosti - je bil položen v gnezdo polje, ki - je bila med ročno gojenih moških in naturbebrüteten malo razlikujejo. Preseneča pa, da samo pari z naravnimi moških plemenskih bili sposobni povečati svoje mladiče do osamosvojitve. Ta rezultat je mogoče pojasniti z dejstvom, da zgodnje izkušnje vzreja očitno prevzame odločilno vpliva na uspeh razmnoževanja. Prav tako pomaga, da ptice priznati spol posebnosti in da bo prava Nistplatzwahl. Vpliv ročno reje o spolnem vedenju ptic so našli tudi na pismonoše, race in pešce ščinkavcev.

Blanchard (1997) opozarja na pomen socializacije papig. Pogleda na pomanjkanje socializacije, vzrok za manjkajoče vzrejo uspeh in dvomov, da so ti zaradi odtis na ljudeh. Ona vidi odtis ne bi bila nepovratna, ampak se zanaša na svoji izkušnji kot rejca, ko žigosanje operacij "ni vklesano v kamen" izgleda (Blanchart 1997), znanstveni dokazi v podporo svoje teze, da je še vedno kriv.

Znanstveno študijo o vplivih ročno reje v papagajev, ki jih pred Preiss in Francka (1973). Uporaba Rosenköpfchen (Agapornis) dragocene informacije o posledicah osamljen ročno reje so bile ugotovljene. Šest Rosenköpfchen so bili vzrejeni na roko, trije izmed njih je odraščal popolnoma izolirani, kar pomeni, brez stika z medicinskim sestram in drugim govedom in drugi s 3 stalnem stiku z medicinsko sestro. Poleg tega so te tri živali, ki prihajajo z možnostjo prostega letenja v stiku z iste vrste. Ko je bil star šest mesecev rehabilitacije so poskusi izvajajo z njimi. Mitdem rezultat, da je izolirano strani gojenih živali razvila počasneje od tistih, ki gojijo stike s stalnim socialne živali. V primerjavi z normalno gojenih živali je bilo ugotovljeno, da so bile živali rejene izolacija premikajo počasneje in manj okreten. Na prvi skupščini živali je pokazala, da so se posamezni živali sprožil več pomembnih socialnih vedenj. Obe izolirane ženske redijo pokazala agresivno vedenje med resno in beak ograje. Takšno vedenje lahko opazimo v naravi pasem, so v skladu z naravnim vedenjem. V normalnih ročno gojenih ptic, ni bilo nobenih težav z resocialization. Dva od živali, ki se parijo v jati, tretja je bila žival prvotno ne-dvojčka, vendar je bil kasneje tudi povezana. V posameznih ročno gojenih ženskah je uspelo v matične jate ni. Zaradi njihove agresivne jih je bilo treba odstraniti iz jate. Ciljno Einzelverpaarung je bila le ena od dveh ženskah, 2. ženska je bila reja preveč agresivno.

Druga raziskava (Sistermann 2000) je temeljil na predpostavki, da v roki vzreja papagaji pojavljajo prekrškom v parjenja. S pomočjo vprašalnika in kasnejšo statistično analizo je lahko potrdili hipotezo. V obravnavanih sivih papig in drugih vrst, ki se pojavljajo odkrita jasno korelacijo med ročno reje in ravnanja. Taka kršitev, še posebej ne za krmljenje mladih živali je tako resen, da je za uspešno gojenje brez človekovega posega ne zdi mogoče. Da je ta odnos, makai in kakaduji Amazonke lahko odkrijejo šele v drugi nediscipline je prav gotovo posledica majhnega števila testiranih parov. To je posledica kršitve, navedene na strani vzgoji lahko z vključitvijo drugih dejavnikov, na primer Kmetijstvo in Fütterrungsweise vsako podaljšanje izkazalo ne bodo bistveno dokazati. Ocena kmetje, ki gledajo 37,28% za ročno gojenih sivi papagaji so človeški obliki podpore v okviru preiskave ugotovitev, da lahko ročno reje vodijo do napačnih prikazov.

Tako je praksa ročno reje je skupno vprašanje, še posebej, ker je v poročilu o minimalnih zahtevah za vodenje papige Potrebno je, da mlade ptice, morajo biti opremljene tako, da so artgeprägt (BML 1995). To lahko jasno zagotoviti dvig roke, čeprav roko za vzgojo ni nujno, da vodi do napačnih prikazov.

Drug primer je, da je pri kritični presoji vsako roko dviguje skoraj klice, je ponovna strani redijo debele zaračunali papige (Rhynchopsitta str. Pachyrhyncha) v Arizoni. Za razliko so potomci postavljeno s strani staršev, so bili združeni z ročno reje ni ponovno z obstoječo roj in bi se zaščititi pred plenilci le ponovno zajetje. Narava zarodov pa so bile zgrajene v kratkem času v roj in obnašanje razlikuje od svojih divjih kolegi. Primernost strani redijo živali za ponovno poskusov je zato vprašljiva. Zdaj bi lahko rekli, da je za novo, in sicer v Evropi papagaji ponavadi je malo možnosti za ponovno uvedbo, tako da bo vsaj ta primer ni v celoti oceniti argument proti ročno reje. Vendar pa še vedno ostaja rezultati prve študije, ki dokazuje, da je jasno, da lahko ročno reje imajo negativen vpliv na prihodnji uspeh razmnoževanja. Vendar pa morajo biti te Cilj vsakega resnega imetnika ptic, ne zaradi varstva vrst, temveč na podlagi meril, ki nam omogoča, da živalski vrt biologijo pri roki. Treba je tudi opozoriti, da tudi drugi primer kaže, da lahko ročno reje izkrivlja prvotne vrst, zlasti svoje vedenje pogosto tako močne vezi z ljudmi. To je tudi v popolnem nasprotju z zahtevami modernega divjih živali. Če želite ostati z argumenti zoo biologije je na tem mestu še enkrat ponovil, da je le samostojno razmnoževanje živali šteje kot merilo za uspešno računovodskega sistema. To sam naredi temeljito opravi ročno reja, je treba obsoditi, saj preprečuje pregled stanovanjskih razmer v zvezi s tem. Poleg tega, pomislite, ali je to res cilj aviculture, gojiti živali, ki imajo zelo izkrivljeno vedenje in pogosto ne morejo pridružiti Istovrsten živali.

V zasebnem študiji o vplivu ročno reje so bili 43 pridelovalcev, vključno s 24 rejcev štejejo afriških Greys. Greys so bili zastopani s 99 parov, med njimi je bilo 42 parov, v katerih je vsaj en partner je ročno redijo živali. Rezultati kažejo, da bi bilo treba ročno reje obravnavati previdno. Torej težav izvira iz parjenja domačih živali pred vsemi skupinah, makai, afriške sive papagaji in kakaduji te težave pojavile precej bolj pogosto ročno reje. Tukaj, na primer čas ob ročni vzgoji imajo pomemben vpliv na spolno odtis, ker če zgodnji umik, spolno dotisk ni verjetno končana. To lahko spodbudi nedostojnega vedenja. Na 26 pridelovalci pokazali odstopanja vedenja reje, tj v približno 60% vseh kmetij bilo napak, kot skubljenje ali kričanje. Največje število vedenjskih motenj prišlo v kakaduji. Drugi najpogostejši so ti simptomi v afriških sivih papig (5% parov Schreier Rupfer 27,3% in 2% parov, ki so poročali o drugih kršitev). Po slabo ravnanje štela Aufzuchtart (ročna vzreja plemenskih ali fizične), pa so pokazali, da je rok za vzgojo ni bistveno bolj dovzetni za napake, kot običajni zarodov narave. Drugače je, ko gre za vzrejo. Ta delni rezultat se morda zdi na prvi pogled presenetljiva. Ne smemo pozabiti, kljub temu, da je vedenjska odstopanja papagaji so pogosto vključuje skladnost z načinom reje na začetku pa ni nič imel. Ta stres je očitno posledica neustreznih bivalnih razmer za ročno reje in naravnih zarodov prav tako prisotni. To pa bo tudi pomembno izjavo v svetu papiga rejcih ovrgli, da bi izboljšal ustreznost ročno reje za zadrževanje v ujetništvu. Zdi se, da študija, ki ne sme biti tako. Poleg tega poroča, da je približno 72% vseh afriških sivih papiga parih hranijo z ročno reje ni mladiče pravilno. Ker je napaka pri reji ročno reje je verjetno posledica napačne kovanja, je pomembno, da vemo, lahko se polni od trenutka, ko ročno reje mladiči. Presenetljivo je, da je prizadetih večina živali, če je peta umik pred Teden je bil. Predpostavlja se, da v tem trenutku spolne dotisk še zdaleč ni končana. Živali so rejene ločeno za podobne vrste posameznikov, je še posebej veliko tveganje za morebitne vedenjske nepravilnosti.

Tako ročno reje le Začasno sredstvo ukrep, ki zahteva revizijo računovodskega sistema, če so res potrebne.

To z google prevajalnikom je bolj slabo razumljivo.
Trenutno imam bolj malo časa, ampak bom prevedla, če ne prej v sredo.

Ozadje ročne reje

Vedno več rejcev vidi v ročni vzreji relativno neproblematično alternativo naravni reji. Prednosti te metode delujejo precej očitne, medtem ko je za prepoznavo pomanjkljivosti, potrebna poglobitev v to temo. Dosega velikega števila mladičev od enega para v čim krajšem času, z v večini zelo domačimi živalmi, ki jih z lahkoto prodaš interesentom, so prednosti, ki rejce vedno znova spodbudijo k ročni reji, kljub temu, da bi bila tudi naravna reja možna. Ampak kakšna je cena, ki jo plačamo, za tako površno ravnanje?
Primer, ki je na tem mestu vreden omembe, je Loro Parque (Tenerife), kjer imajo največjo zbirko papagajev v Evropi. Tukaj poskušajo vzrediti čim manj ročno hranjenih papig, da bi se izognili kasnejšim vedenjskim motnjam. Saj, če bi zaradi ročne vzreje kasneje prišlo do motenj v razvoju, bi bil trud v smislu ohranjanja vrste z rejo vprašljivega pomena, saj je nadaljnja reja papig z vedenjskimi motnjami nemogoča ali otežena.
Da do takšnih vplivov na naravno obnašanje papig lahko pride, dokazujejo nekatere raziskave. Tako na primer raziskava kalifornijske univerze, ki se je ukvarjala s posledicami reje pri nimfah. Za raziskavo so vzeli pare iz ročno hranjenega samčka in naravno hranjene samičke, pare iz naravno hranjenega samčka in ročno hranjene samičke ter izključno ročno hranjene in izključno naravno vzrejene pare. Z primernimi pogoji in gnezdilnico na razpolago, so lahko vse pare hkrati stimulirali k valjenju. Primerjali so prvi samčkov ogled gnezdilnice, število in kraj znesenih jajc in uspehe vzreje pri parih. Rezultati so hkrati zanimivi in zastrašujoči. Način reje je imel med spoloma različne posledice. Ročno hranjene samičke so povprečno znesle več jajc kot tiste naravne reje, znesle pa so jih več kar na tla kot v gnezdilnico. Večje število jajc je najbrž posledica tega, da so jajca znesena na tleh vsakič odstranili. Število oplojenih jajc, prvi ogled gnezdilnice in velikost legla – če so bila jajca v gnezdilnici- se med ročno in naravno hranjenimi samčki ni kaj dosti razlikovala. Presenetljivo pa je, da so bili le pari z naravno vzgojenimi samčki zmožni mladiče vzrediti do samostojnosti. Rezultate razlagajo z tem, da imajo zgodnje izkušnje vzreje, velik vpliv na lastno zmožnost vzgoje mladičev. Dalje pa pomagajo te izkušnje pri prepoznavi značilnosti vezanih na spol in pri izbiri pravilnega mesta za gnezdenje. Vpliv načina vzgoje na spolno obnašanje so potrdili tudi pri golobih, racah mlakaricah in avstralskih zebricah.
Blanchard (1997) opozarja na pomen socializacije pri papagajih. Po njenem mnenju je pomanjkanje pravilne socializacije glaven vzrok za neuspešno vzrejo in dvomi, da ima to kakšno vezo z vezanjem papagaja na človeka. Po njenem mnenju pretirano vezanje na človeka tudi ni nepopravljivo. Za to tezo pa žal nima dokazov.
Znanstveno raziskavo o posledicah ročne vzgoje sta naredila tudi Preiss in Franck (1973). Na podlagi rožnoglavih agapornisov (Agapornis roseicollis) sta prikazala pomembne posledice izolirane ročne vzreje. Ročno so vzgojili šest agapornisov, od tega tri brez stika z rejcem ali isto vrsto in tri z rednim stikom z rejcem, te tri so imele pri prostem letu tudi možnost stika z drugimi svoje vrste. Pri starosti šestih mesecev so jih poskusili resocializirati. Izkazalo se je, da so se izolirani mladiči počasneje razvijali, kot tisti s stalnimi socialnimi kontakti. Izstopalo je, da so se živali, ki so jih vzredili izolirano, počasneje premikale in bile na splošno manj aktivne. Pokazalo pa se je, da tudi izolirano vzrejene živali imajo nekatere pomembne socialne vedenjske lastnosti. Obe izolirano vzrejeni samički, sta med sabo pokazale močno agresivno vedenje in borbe z kljuni. Takšno vedenje je normalno in značilno tudi za naravno vzgojene ptice te vrste. Pri normalno ročno vzgojenih mladičih, pri resocializaciji ni bilo problemov. Dva od teh sta v jati našla partnerja, tretji je bil najprej sam, a se je kasneje tudi sparil. Pri izoliranih samičkah pa paritev v jati ni bila možna, zaradi njunega agresivnega vedenja, so ju morali ločiti od jate. Namenska sparitev je uspela e pri eni od samičk, druga a je bila za sparitev pre agresivna.
Ena raziskava (Sistermann2000) je izhajala iz hipoteze, da ročno hranjeni papagaji množično kažejo vedenjske motnje pri vzgoji mladičev. S pomočjo analize anket so tezo potrdili. O opazovanju afriških sivih papig in drugih vrst so nedvomno potrdili povezavo med ročno vzgojo in pojavljanjem vedenjskih motenj. Te motnje, še posebej ne hranjenje mladičev, so tako otežujoče, da vzgoja nadaljnjih mladičev brez človeške pomoči ni bila možna. Da so to povezavo pri arah, amazonkah in kakadujih našli le pri drugih vedenjskih motnjah, je najbrž posledica tako malega števila v raziskavo vključenih parov. Da so te vedenjske motnje posledica ročne vzgoje, so lahko dokazali z vključitvijo drugih okoliščin v raziskavo, kot so način vzdrževanja in prehrana, te so se izkazale kot nepomembne. Po oceni rejcev, je 37,28% ročno hranjenih papagajev nezdravo navezanih na človeka, kar podpira rezultate te raziskave, da ročna reja lahko vodi do nepravilnega oblikovanja značaja.
Tako je primernost ročne vzgoje na splošno vprašljiva, saj tudi pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito papagajev zahteva, da se mladiče papagajev vzgaja tako, da so navezani na svojo vrsto (BML 1995). Tega pa ročna reja ne more zagotoviti, tudi če ročna vzgoje ne vodi nujno do nepravilnega oblikovanja značaja.
Naslednji primer, ki poziva k kritičnemu pogledu na ročno vzgojo, je spuščanje ročnohranjenih Rhynchopsitta p. pachyrhyncha v divjino. Z razliko od mladičev, ki so jih v ujetništvu vzgojili njihovi starši, se ročno hranjeni mladiči v divjini niso priključili obstoječi jati in so jih pred plenilci lahko rešili le z ponovnim ulovom. Naravno vzgojeni pa so se takoj vključili v jato in jih od ostalih divjih vrstnikov ni več bilo moč razlikovati. Zato je primernost ročno hranjenjih papig za spust v divjino vprašljiva. Na tem mestu bi lahko argumentirali, da za v Evropi vzrejene papige skoraj ni možnosti, da bi jih spustili nazaj v divjino in zato ta primer ni pravi argument proti ročni vzgoji. Vseeno pa ostajajo rezultati prve omenjene raziskave, ki potrjuje, da ima ročna vzgoja slabe posledice za nadaljnjo rejo. To pa bi moral biti cilj vsakega resnega rejca. Dalje tudi drugi primer dokazuje, da ročno hranjene papige izkrivi pristen način navezave na človeka. Tudi ta izjemna navezanost na človeka, je v protislovju z zahtevami modernega načina in pogojev, ki jih je treba izpolnjevati za imetje divjih živali v ujetništvu. Pri argumentih zoologije, velja le samostojna zmožnost živali za razmnoževanje, kot uspešna reja živali v ujetništvu. Že zaradi tega, je ročna vzgoja brez razloga vredna obsojanja, saj v tem pogledu preprečuje preverjanje pogojev reje. Nadaljnjo je vredno premisleka, ali je res cilj reje, rediti živali, ki kažejo ekstremno nepristno vedenje in pogosto niso zmožne priključitve svoji vrsti.
Pri eni privatno narejeni raziskavi k posledicam ročne vzgoje je bilo vključenih 43 rejcev, od tega 24 rejcev afriških sivih papagajev. Tako je bilo zastopanih 99 parov afriških sivih papagajev, od teh 42 od katerih je bil vsaj en partner ročno hranjen. Rezultati kažejo, da je pri ročno hranjenih papagajih potrebna previdnost. Pri vseh skupinah so se pojavile težave pri iskanju partnerja, med arami, sivimi afriškimi papigami in kakaduji, so se problemi pojavljali predvsem med ročno hranjenimi papigami. Pri tem pa lahko ima velik vpliv spolno orientacijo čas, kdaj so mladiča odvzeli staršem, saj je pri hitrem odvzemu mladiča možno, da oblikovanje spolnega nagnjenja, še ni zaključeno. To lahko poveča možnosti za vedenjske motnje. Pri 26 rejcih so rejne živali pokazale vedenjske motnje, to pomeni, da se je pri 60% vseh rej pokazala motnja kot je puljenje perja ali drenje. Drugi najpogostejši je bil ta pojav pri afriških sivih (5% parov se dere, 27,3% pulijo perje, 2% kažejo drugačne vedenjske motnje). Te rezultate so primerjali z načinom vzgoje, kar je pokazalo da se te vedenjske motnje pri ročno hranjenih papigah ne kažejo bistveno pogosteje kot ostalih. Drugačen pa je rezultat od pogledu na rejo. Ti delni rezultati morda vzbujajo začudenje. Treba pa je vedeti, da so takšne vedenjske motnje odvisne predvsem od okoliščin v katerih papagaj živi in v osnovi nimajo veze z načinom reje. Očitno je stres ob pomanjkljivih življenjskih pogojih za ročno hranjene in naravno vzgojene papige enak. S tem, pa lahko ovržemo tezo, ki je zelo popularna med rejci, da so ročno hranjene papige bolj primerne za življenje v človekovem okolju. To glede na rezultate te študije ne drži. Dalje se je v raziskavi pokazalo, da 72% parov afriških sivih papagajev, ki vključujejo vsaj enega ročno hranjenega partnerja, svojih mladičev ne hranijo pravilno. Ker je to najbrž posledica napačnih nagnjenj, je pomembno vedeti, kdaj lahko mladiče začnemo ročno hraniti. Opazno je, da so prizadete predvsem živali, ki so bile ločene od staršev pred petim tednom starosti. Po tem lahko sklepamo, da razvoj spolnega nagnjenja do takrat še ni zaključen. Če so živali v času razvoja ločene od drugih svoje vrste, je riziko za vedenjske motnje toliko večji.
Potemtakem je ročno hranjenje samo izhod v sili, ki potrebujejo redno preverjanje, če so res potrebne.

Vir:
Institut für Papageienforschung e.V. (2004): Hintergrundwissen über Handaufzuchten, iz: http://www.papageien-und-sittiche.de/service9.html

P.s.: Upam, da ima še kdo voljo to prebirat in nisem prevajala zaman.

Nixi ,men je čist jasno to kar piše in morem reč da si se zelo potrudila.
Ampak še vedno mislim,da ročno hranjeni ptički veliko več dajo in dobijo od svojih lastnikov.Mi 'blokarji' nimamo ptic za razplod ampak zaradi želje po tovrstni živalci.Kot sm že napisal si se zelo potrudila z izdelavo voljere in če bi jo imel jaz, bi v njo raje dal ročno hranjenega ptička kot pa kontra.Zakaj?Ker itak živijo z nami v bloku,nenaravnem okolju in jim s takimi stvarmi olajšamo življenje z nami.
Se pa strinjam,da rejci nebi smeli imeti ročno hranjenih ptic za razplod,pa saj jih tudi verjetno nimajo.

SEM TI ODGOVORU,UPAM PA,DA SE NEBO IZ TEGA SPET RAZVILA KAKA BV DEBATA,KER NEBOM SODELOVAL V NJEJ.

Nixi!

Vsaka ti čast da si vse to prevajala in hvala za izčrpen prispevek vendar ti moram (žal) povedat da smo še vedno "pri jabolkah in hruškah", oz na dveh bregovih, ker je naša debata ves čas tekla samo v smeri ročno hranjenih ljubljenčkov. Nobeden od nas ni omenjal tega, da bi ročno hranili mladiče zato da bi jih potem spuščali v divjino, nihče od nas ni niti pomislil na to, da bi "vzrejal" mladiče ročno hranjenih staršev, nihče niti ni taka b....la, da bi plačal trojno ceno rejcu za ročno hranjenega mladiča, da bi ga potem spustil v voljero k ostalim naravno hranjenim itn. Govora je bilo le o naših ljubljenčkih in njihovemu načinu privajanja na ljudi, s katerim tako ptici, kot skrbniku prihranimo marsikatero muko (o tem je veliko napisanega pri skobčevkah).. In dovolj je da pogledaš samo ta tvoj prispevek, pa boš videla da ti že v drugem stavku pove: "Prednosti te metode delujejo precej očitne..." Torej, ne glede na vse ostalo - prednosti so in to tako očitne, da jih niti naštevat ni potrebno...
Skratka, kot sem že večkrat povedala, v tem delu ostajam pri nespremenjenem stališču, saj ne vidim nič nehumanega in obsojanja vrednega, če imamo ročno hranjene ljubljenčke.
Obsojam, pa takšne in podobne raziskave, kjer se eksperimentira s takšnim številom ptic in drugih živali, zato da se statistično potrjuje rezultate, ki ti jih sicer pove že sama logika.
To je bil komentar, s katerim bom zaradi ljubega miru na forumu zaključila moje sodelovanje v tej debati.