SOVE (Strigiformes)

Telo sov je značilno čokato s široko glavo, oči pa imajo pomaknjene naprej, zato jim tak vid omogoča stereoskopsko gledanje (omogoča tridimenzionalno gledanje in razlikovanje dolžin). Kljun je zakrivljen in oster, pokrit z mehkim perjem, prav tako noge, ki imajo ostre kremplje. Večina sov je nočnih plenilcev, vendar so dejavne lahko tudi podnevi. Temu načinu so se prilagodile tudi z zelo ostrim sluhom, ki je izredno natančen in občutljiv, enako kot vid. Njihovo perje je ojačano z dodatnim puhom, kar jim omogoča praktično neslišno letenje in zasledovanje plena. Med največje sove spadajo uharice, kamor sodi tudi evropska velika uharica (Bubo bubo) in lahko zrase čez 70 cm v dolžino. V naših gozdovih sta pogosti mala uharica (Asio otus) z značilnimi čopki na glavi, ter lesna sova (Strix aluco). Navadni čuk (Athene noctua) je tipična ptica podeželja, postal je pa že zelo redek in zato je zaščiten. Na Primorskem in Goričkem gnezdi prav tako ogrožen predstavnik ptic kulturne krajine, to je veliki skovik (Otus scops), ki se v poletnih nočeh značilno oglaša. V Sloveniji so ostale vrste sov, kot so kozača (Strix uralensis), močvirska uharica (Asio flammeus), mali skovik (Glaucidium passerinum) ter koconogi čuk (Aegolius funereus) zelo redke in ogrožene, nekatere pa so žal izginile iz našega področja. Posebno družino pri sovah predstavljajo pegaste sove (Tytonidae), katere predstavnik pegasta sova (Tyto alba) ima značilno srčasto obrazno masko, pogosto pa gnezdi v cerkvenih zvonikih in starih skednjih.
Sove razvrščamo v dve družini z 210 vrstami. Pegaste sove (Tytonidae) in prave sove (Strigidae).

vir: Svarog

Veliki skovik, Otus scops, (Linnaeus, 1758)

Status: selivka, prezimuje v tropski Afriki, iz prezimovališč se vrne konec aprila
Velikost: 20 cm, masa 90 – 100 g, razpon kril 50 – 54 cm
Posebnost: edina vrsta sove, ki je selivka
Značilna barva: sivo rjavo drobno progasto perje v barvi lubja
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: dobro vidni čopki na glavi
Značilno vedenje: prijetno večerno oglašanje
Razširjenost: lokalna, v Sloveniji gnezdi do 800 parov. Veliki skovik je toploljubna vrsta, največji del evropske populacije živi v Sredozemlju.
Habitat: naselja na podeželju, ekstenzivni sadovnjaki in polja, vrtovi. Izogiba se sklenjenih gozdov.
Čas gnezdenja: maj, junij, julij
Gnezdišče: drevesna dupla, zidne luknje, gnezdilnice
Gnezdo: gnezda ne gradi. Kadar postavljamo gnezdilnice v krajih, kjer pričakujemo, da jih bo zasedel veliki skovik v njih namestimo slamo ali suho travo 4 do 5cm na debelo. Velikost in oblika gnezdilnice je enaka kot za škorca.
Jajca: bela, velikost 31/26 mm
Leglo: eno leglo, 3 do 6 jajc
Prehrana: večinoma večje žuželke: kobilice, hrošči, vešče, deževniki in mali vretenčarji: miši, žabe, majhni ptiči, manjši kuščarji
Ogroženost: močno ogrožena vrsta (E2). Ogroža ga pomankanje ustreznih gnezdišč in vsesplošna kemizacija. Nujno je potrebno nameščati primerne gnezdilnice in prenehati uporabljati kmetijske strupe!





VIR: gnezdilnice.si

Mali skovik, Glaucidium passerinum, (Linnaeus, 1758)

Status: stalnica in klatež
Velikost: 16 – 19 cm, masa 60 – 75 g, razpon kril 38 - 42 cm
Posebnost: najmanjša evropska sova
Značilna barva: po trebuhu je svetel s temnimi lisami, po hrbtu pa rjavo siv z belimi pegami
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ločita po velikosti, samec je za 10% večji
Značilna oblika: majhna ploščata glava
Značilno vedenje: za zimsko shrambo si nanosi plena v dupla, kar mu omogoči preživetje v dolgih zimah. Mali skovik lovi tudi v jutranjem in večernem mraku, v času gnezdenja pa tudi podnevi.
Razširjenost: lokalna
Habitat: visokogorski gozdovi in višje sredogorje, v zadnjih letih naseljuje tudi nižje ležeče gozdove v katerih ni lesne sove, ki je njegova glavna plenilka
Čas gnezdenja: maj, junij
Gnezdišče: drevesna dupla velikega in triprstega detla
Gnezdo: gnezda ne gradi, tako kot vse sove ne
Jajca: bela, velikost 29/23 mm
Leglo: eno leglo 3 do 7 jajc
Prehrana: male ptice pevke, miši, voluharji, rovke
Ogroženost: potencialno ogrožena vrsta (V1). Ogroža ga pretirana izraba gozda in odstranjevanje odmrlega debelega drevja v katerih so dupla. Na svojem teritoriju potrebuje več dupel, ki jih pozimi uporablja tudi za shrambo. Zanimivo bi bilo vedeti, kako bi sprejemal gnezdilnice, potrebeno bi bilo izvesti več poskusov po različnih koncih Slovenije.



VIR: gnezdilnice.si

Lesna sova, Strix aluco, Linnaeus, 1758

Status: stalnica
Velikost: 38 do 42 cm, masa 400 - 600 g, razpon kril 100 cm
Posebnost: naša najbolj številčna in poznana sova. Domneva se, da ima lesna sova najboljši nočni vid med vsemi pticami. V njenih velikih temnih očeh, v mrežnici, je več kot 56.000 receptorjev za svetlobo na kvadratni milimeter.
Značilna barva: lesna sova se pojavlja v dveh barvnih različicah, v svetlo sivi in redkejši rdeče rjavo pisani
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: čokata močna postava z veliko glavo
Značilno vedenje: od januarja do aprila zančilno sovje oglašanje – hukanje samcev, ki na ta način oznanjajo svoje teritorije
Razširjenost: splošna, v Sloveniji gnezdi do 5.000 parov
Habitat: starejši listanati in mešani gozdovi, gozdni robovi in polja, naselja
Čas gnezdenja: od januarja do maja
Gnezdišče: velika dupla, opuščena gnezda ujed, gospodarska poslopja, večje stavbne line in večje gnezdilne niše. Za zelo uporabne so se izkazali tudi večji leseni sodi.
Gnezdo: gnezda ne gradi
Jajca: bela, velikost 48/39 mm
Leglo: nič ali eno leglo, odvisno od količine hrane, 2 do 5 jajc. Jajca izlega vsak drugi dan. Valiti prične s prvo znešenim jajcem. V letih, ko je zelo malo hrane ne gnezdi.
Prehrana: miši, voluharji, rovke, polhi, žabe, male ptice pevke, večje žuželke in deževniki
Ogroženost: zaenkrat ni videti, da bi bila lesna sova resneje ogrožena, obstaja pa velika verjetnost, da se ji zgodi usoda, ki se je zgodilo ostalim sovam. Ogroža jo vsesplošna kemizacija podeželja in pretirana sečnja drevja v gozdovih, kar povzroča pomankanje ustreznih gnezdišč – večjih dupel, zato je potrebno nameščati primerne gnezdilnice, v katere moramo obvezno natlačiti 15 – 20 cm slame, žaganja ali suhe trave, ker lesna sova ne dela svojega gnezda. Na podeželju jo ogroža tudi nesmiselno verovanje, da bližina sove prinaša smrt v družino, zato jo preganjajo!





VIR: gnezdilnice.si

zamenjaj prosim sliko velikega skovika, to je druga vrsta skovika,
veliki s. nima takšnih brk, je bolj rjav, to je neka bolj eksotična vrsta skovika.
lp

Bravo janez, super opazovalec si To ni fotografija, to je računalniška slika (fotomontaža) in sem jo namerno dala gor

jap, hvala, pri dopps-u sem že večkot dva desetletja, tako da mal pa le poznam ptice,
ko sem sedaj temeljito pogledal se pa res vidi ???
dručače pa večkrat komentiram, sam raje zbrišem,kot pošljem, da ni pol spet štala
lp

Čuk, Athene noctua, (Scopoli, 1769)

Status: klatež, po nižinah stalnica
Velikost: 22 cm, masa 140 – 200 g, razpon kril 56 cm
Posebnost: čuk je dobil svoje latinsko ime po grški boginji Ateni, katere simbol je bil
Značilna barva: po zgornji strani telesa prevladuje rjava barva s svetlimi pikami, trebuh je svetlejši in rjavo belo lisast. Opazne so velike, rumeno obrobljene oči.
Spolna dvoličnost: samica je za spoznanje večja od samca
Značilna oblika: čokata močna postava z majhno glavo in kratkim repom
Značilno vedenje: v času gnezdenja leta in išče hrano tudi podnevi
Razširjenost: splošna, v zadnji letih je njegova populacija močno upadla, v Sloveniji gnezdi do 800 parov
Habitat: naselja na podeželju
Čas gnezdenja: april, maj, junij
Gnezdišče: drevesna dupla, podstrešja, gnezdilnice
Gnezdo: gnezda ne gradi
Jajca: bela, velikost 32/27 mm
Leglo: eno leglo, 3 do 5 jajc
Prehrana: večje žuželke, mali glodalci, manjši plazilci in redkeje manjše ptice
Ogroženost: kritično ogrožena vrsta (E1). Ogroža ga kemizacija podeželja, zastrupljanje malih glodalcev in pomankanje ustreznih gnezdišč. Nujno je potrebno nameščati primerne gnezdilnice in končati z uporabo kmetijskih strupov! Ker čuk ne dela svojega gnezda, je v gnezdilnico potrebno natlačiti 5 cm na debelo suhe slame ali suhe trave.

VIR: gnezdilnice.si