Gladovni štrajk

Pozdravljeni vsi ljubitelji ptic!

Od včerajšnega dne imava nova sostanovalca - skobčevki Fonzija ter Nibiru. Sta mlada, ravno prav za učenje (približno 45 dni). Ptici sva dobila pri priznanem rejcu, ki nama je tudi prijazno svetoval in obrazložil, kako naj s njima delava, kaj potrebujeta itd.
Samček Fonzi je večji (ata Standard, mama pol Standard pol mala), Nibiru pa je manjša (starša oba pol Standard).

Hitro sta se navadila novega bivalnega prostora, kot tudi naju in najinih rok se ne bojita.

Problem je v tem, da je Fonzi izredno ljubosumen ter "žleht", Nibiru namreč ne pusti pri miru. Včeraj zvečer, ko sta se odpravljala spat, jo je stalno preganjal ter jo lovil po kletki.
Poskušal je kako daleč lahko gre - najprej še pri luči v dnevni sobi, ko je bil nekajkrat kregan, je nehal. Prav potuhnjeno je počakal, da se luč zapre, nakar jo je zopet začel loviti ter kljuvati. Z rahlo glasnejšimi ter jasnimi "NE" in dvignjenim kazalcem sva dosegla to, da je vsaj ni več preganjal in sta šla spat - na isto palico, tesno skupaj.

Sicer se čistita, ljubkujeta in kljunčkata - vendar, ko želi iti Nibiru pit, jest ali samo čepet na drugo palico, ji Fonzi tega ne pusti, jo preganja in rine za njo. Tudi sam je raje lačen, kot da bi jo pustil pri miru, tako, da od včeraj nista še nič konkretnega pojedla. Imata vsak svojo posodo s hrano, vse palice ter veje v sicer zelo prostorni kletki pa so na isti višini.

Kako doseči, da se Fonzi ne bo obnašal tako gospodovalno in ljubosumno, ter bo svoji cimri pustil jesti in piti, raziskovati po kletki in čepeti na svoji veji?

Pozdravček vsem, Tina in Dario

Lepo pozdravljena, Tina in Dario!

Dobrodošla na forumu in med ljubitelji skobčevk Upam, da vama bo skobčji parček prinesel veliko veselja in lepih trenutkov. Zelo fajn, da sta parček vzela pri rejcu

Mislim, da se čisto dobro lotevata situacije. Skobčevki sta res še zelo mladi in prav gotovo tudi nadvse živahni in razigrani. Zanimivo je sicer, da skobčevec preganja njo in ne obratno (tudi če je večji od nje, so običajno samičke tiste bolj oblastne). Mogoče je imela v domači jati malo nižji položaj ... Je pa res veliko odvisno od značaja posamezne ptice, nekatere so res malo bolj "navihane". Čim večkrat jima prijazno prigovarjajta in se ukvarjajta z njima.

Fino, da se nič ne bojita, je pa tudi res, da je zanju vse še novo, potrebovala bosta vendarle kakšen teden dni, da se privadita novemu okolju in novim mejam. Predvidevam, da sta zaenkrat še kar v kletki? Ko ju bosta začela spuščati tudi ven (to res rabijo vsak dan), poskrbita za to, da bosta imela čez dan na voljo dovolj možnosti za prosti let po prostoru, da se lahko "zdivjata". V kletki (in izven nje) pa tudi dovolj igrač, da se zamotita.
Glede na to, da se drugače dobro razumeta, da se čistita in ljubkujeta, mislim, da ne bi smelo biti težav. In tudi da spita na isti palici. To je že dober znak.

Prav je, da imata vsak svojo posodo s hrano, po možnosti naj bosta posodici malo bolj narazen, da se ne bo dalo samo skočiti z ene posodice na drugo. Seveda je vedno najbolj zaželena točno tista posodica, ki je trenutno v uporabi in točno tista veja, kjer nekdo že sedi Pri nas je recimo tako, da sem štiri posodice razporedila po treh straneh kletke, pa ne preblizu skupaj, da se morajo le malo potrudit, preden z ene posodice preženejo drugega in skočijo nanjo. Medtem on že pozoba nekaj zrnc.
Brez skrbi, da si bosta izborila vsak svojo porcijo, ko bosta dovolj lačna.
Če vaju skrbi, da ne bi dobila dovolj hrane, pa jima lahko recimo dodatno dajeta tudi proseni klas z roke ali jima ga kam obesita.
Ampak mislim, da res ne bo nič narobe, zanju je pač vse še novo, potrebujeta nekaj časa.

Kar tako naprej!

Ronja pozdravljena,

najprej se ti zahvaljujeva za izčrpen odgovor. Iz dneva v dan sta bolj pogumna. Sta se že malo "unesla", sploh Fonzi, Nibiru pa mu zdaj vrača prejšne dni. Se je zelo opogumila, tako da je zdaj ona tisti "bully". Tudi lakota je naredila svoje, tako da pridno zobata, najraje kar jima ponudiva iz roke. Sta pa strašno navdušena nad svojimi kakci, saj so očitno še boljši kot proso v baru

Bova sproti obveščala kako jima gre. Hvala in LP

Tina&Dario

Super, hehe, saj sem si mislila, da se bo situacija kar kmalu obrnila