Povodni kos

Cinclus cinclus - Povodni kos (Linnaeus, 1758)

Status: stalnica, pozimi se iz višjeležečih predelov pomakne v nižinske reke, nezamrznjene ribnike in jezera
Velikost: 19 cm, masa 60 g, razpon kril 28 cm
Posebnost: edina ptica pevka, ki se zna potapljati in plavati
Značilna barva: zgoraj je temno sivo rjav, grlo in sprednji del prsi so bela, trebuh je rjav. Mladiči so na zgornji strani sivi, na spodnji umazano beli in marogasti.
Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
Značilna oblika: čokata postava s privzdignjenim kratkim repom s katerim pogosto niha
Značilno vedenje: hrano si išče pod vodo tako, da hodi po dnu potoka in obrača kamenje pod katerimi brska za ličinkami vodnih žuželk. Pogosto čepi na kamenju, ki štrli iz vode.
Razširjenost: splošna, vendar ni pogost
Habitat: gozdni in gorski potoki in manjše reke, naseljuje samo čiste vodotoke
Čas gnezdenja: april, maj, junij, julij
Gnezdišče: gnezdi v neposredni bližini tekoče vode v skalnih vdolbinah, med koreninami dreves, pod bregom in v konstrukciji mostov. Zelo rad sprejema pod mostom varno nameščene gnezdilne police.
Gnezdo: močno grajeno okroglo gnezdo s stranskim vhodom je narejeno večinoma iz mahu, globelica je postlana s suhim listjem
Jajca: bela, velikost 25/18 mm
Leglo: prvoletna samica ima eno leglo, večletna samica dve legli, v leglu je 4 do 6 jajc
Prehrana: ličinke enodnevnic, mladoletnic in vrbinc, vrtinčarji, potočne postranice in majhni polži
Ogroženost: ogroža ga regulacija potokov in rek, vznemirjanje v času gnezdenja ter vsesplošno onesnaževanje površinskih voda


VIR: gnezdilnice.si






To je temnorjava ptica z belim grlom in prsmi. Kratke peruti, čokato telo in močne noge mu odlično služijo pri hranjenju pod vodo. Z zamahi peruti se potopi in plava pod vodo, s kremplji pa se oprijema kamnov, da ga vodni tok ne odnese stran od hrane na površje. Poglavitno hrano mu predstavljajo vodne žuželke in njihove ličinke. Zanj je značilen let tik nad vodno gladino, pogosto čepenje na iz vode štrlečem kamenju in stalno branjenje teritorija. Živi ob hitro tekočih potokih zlasti v sredogorju. Kroglasto gnezdo iz mahu si splete pod koreninami obrežnih dreves, mostovi ali za slapovi. Štejemo ga med stalnice, saj se le ob hudih zimah iz gora pomakne v nižje predele. V Sloveniji je razširjen v severozahodni Sloveniji, njegovo severovzhodno mejo pa predstavlja Pohorje. Odsoten je v kraškem svetu, kjer praktično ni površinsko tekočih voda.

VIR: DOPPS Ptice.si