Dve skobčevki

Rozica, čisto enostavno pri tvojih ptičkah je enako kot pri ljudeh. Ko se fant zanima zate, ga kao ne opaziš, ko pa ti več ne kaže dovolj zanimanja pa ti hodiš za njim in se zanimaš zanj. Narava bo uredila po svoje. Tvoja dva bosta parčka ker nimata izbire, če bi jima dodala drug par, bi se pa mogoče sparili navskrižno. Počakaj in opazuj!

Obema se zahvaljujem za odgovor . Res si želim, da bi se poparčkala in da bi kasneje imela možnost imeti tudi mladičke . Drugače pa ja, saj druga kot čakati in opazovati ne morem. In opazovati mi je tudi v veliko veselje, saj sta oba tako zabavna in se včasih prav "krohotam" zraven njiju hehe.

No držite pesti! Bom poročala.

Ker sem obljubila, da bom poročala, kako se bosta moja dva nagajivčka čez čas ujela, sem se odločila da bom to storila danes, saj je preteklo že kar nekaj časa.
No.. Glede na to, da je na začetku potekal pogovor o tem ali skobčevka, ki govori preneha govoriti, ko dobi družbo svoje vrste? To v mojem primeru definitivno NE drži. Zraven tega, da samček ni prenehal oponašati govora, je veliko besed naučil tudi samičko in tako zdaj oba čebljata vsak dan, od jutra do večera .

Glede mojega primera, ko sem spraševala ali se bosta poparčkala, kljub temu da takrat ni izgledalo tako, pa moram povedati, da še danes ni nič kaj spremenjeno. :/ Samček je že preživel svoj prvi rojstni dan, samička pa tudi že 9 mesecev kar pomeni, da sta oba že spolno zrela. Samička še vedno naganja samčka, samček še vedno vstraja in jo zapeljuje . Mogoče sem kdaj pa kdaj zasledila da sta sedela in spala na isti palčki ampak še to bolj poredko. Včasih tudi vidim, da samička želi samčka hraniti, vendar se je ta boji, saj ga drugače vedno naganja. In ja .. To se ponavlja iz dneva v dan.

Torej.. Zdaj pa imam eno vprašanje . Vem, da lahko ima samička mladičke komaj pri enem letu, ampak sem že tako radovedna, kako bosta reagirala, ko bom dala na kletko valilnico, da bi jima jo postavila kar zdaj. Mogoče bi se zaradi valilnice samička kaj bolj zainteresirala za samčka?
Zanimajo me vaši predlogi..

Lep pozdrav!

Namestitev gnezda na kletko par ptic spodbudi k parjenju, v smislu priprave gnezda za zarod in samo valjenje.
Iz mojih izkušenj je težje imeti v istem paru ljubljenčka ter vzrejni par. Moje mnenje je tudi, da ljubljenčka preveč počlovečimo, kar ni dobro
za ohranitev prvinskih nagonov, ki so potrebni za reprodukcijo v širšem smislu. Seveda so izjeme, zato ti želim veliko uspeha ter veselja
ob izvalitvi mladičkov.

Rozica, pozdravljena!

Kot berem na različnih spletnih straneh za skobčevke, je najbolj primerna starost za parjenje za samčke 1 leto, za samičke pa celo 1 leto in pol. Takrat naj bi bile končno pripravljene za starševstvo, tudi psihološko. Če imata mladičke prej, je tako nekako, kot da bi bila starša človeška 16-letnika. Torej ne najboljša ideja. Na vašem mestu bi torej še počakala, še posebej zato, ker pravite, da samička samčka odganja. Torej ni pripravljena in je nima smisla siliti v nekaj, za kar tako ali tako še ni čas. Ko bo pripravljena, boste vedeli, tega se ne da zgrešiti. Samička postane nervozna, zglodala bi vse živo, v vsako luknjo vtakne svoj kljun, da preveri, če je primerna za gnezdo.

Tudi moj parček je imel na začetku velike probleme pri navezovanju stikov. Najprej se je samička bala samčka, saj je bil proti njej pravi velikan, pa ga je čavsala za vsako figo. Potem se ga je navadila, jo je zamikal, je želela več stikov, pa je imel probleme on, saj ni bil navajen družbe svoje vrste, pa še bal se je, da ne bo spet dobil po buč' (enkrat ga je celo do krvi). Skratka, potrebno je bilo veliko dela in potrpežljivosti, tako njune kot moje, da sta se končno našla. Ko pa je prišel čas (1,5 leta za samičko in nekaj čez 1 leto za samčka, prav kot po navodilih), sta postala tudi starša.

Verjamem, da že težko čakate mladičke, saj so res prisrčni. Zaradi fizičnega kot tudi psihičnega zdravja tako staršev kot mladičkov se splača potrpeti.

Nasprotno kot Alojzij pa menim, da prvinskih nagonov ni mogoče kar tako zatreti, če ptico obravnavamo kot ljubljenčka, sploh pa ne spolnih nagonov. Ohranitev vrste je glavno gonilo vsakega živega bitja. Po mojem mnenju je, kar se izjem tiče, ravno obratno - izjeme so tisti pari, ki se ne parijo.

Obema se zahaljujem za odgovore.

Jaz sem tudi seznanjena s tem, kdaj naj bi samička lahko imela mladičke, vendar malo drugače.. Za samčke nisem vedela, da naj bi bili stari 1.5let, za samičke pa sem prebrala enako. Vendar, jaz nisem mislila, da bi jima dala valilnico, da bi imela mladičke takoj, ampak sem upala, da bi se mogoče zaradi tega zbližala in bi samička mogoče začutla nek nagon in bi samčka vzljubila .. Zato sem tudi vprašala če bi bil pravi čas dati noter valilnico, ker vem, da niti en niti drugi še nista dovolj stara.

Me pa zanima še glede vaših dveh skobčevkah? Pravite, da ste imeli podoben primer in sta se potem poparčkala?.. Me še kar več zanima o tem ker se bojim, da se moja dva ne bosta nikoli.. :/ Jaz pa bi zelo rada imela parček, ne samo zaradi mladičkov, ampak tudi ker je zelo lepo videti, kako skrbita drug za drugega.. Umivanje, kljunčkanje... Zanima me, v kolikšnem času, sta se vaša dva vzljubila? Ker zdaj, ko vidim da ima nekdo enak primer, sem dobila upanje še za moja dva .

L.P.

Jaz na vašem mestu ne bi obupala, saj je glede na vaše besede videti, da ju zanima, da imata interes, samo čas še ni pravi.

Moja dva sta bila precej hecna. Samička je sicer pred tem imela drugega ljubčka, ki pa je bil na žalost zelo bolan že ob nakupu. Do njega je bila zelo skrbna. Ko je poginil, sem dobila novega ptička od starejše gospe. Ta papagaj ni bil navajen na ptičjo družbo, bolj se je zanimal za ljudi in človeške stvari (npr. palačinke, umivanje zob itd.), samičke pa se je na smrt bal, saj ga je (tudi) v strahu nonstop kljuvala. Samček je namreč standard, ona pa je bila "divjak", torej precej manjša. In ker ga je kljuvala, je še bolj bežal od nje. Ko pa se je pomirila in ugotovila, da ji velikan ne bo nič naredil, se mu je želela približati. Pa se ni dal, tako da sva morali obe pritisniti nanj. Jaz sem mu prigovarjala, medtem ko se mu je ona korakec za korakcom približevala. Sčasoma je tudi on ugotovil, da mu ne bo naredila nič. Vse skupaj je trajalo 4 mesece. Vendar pa se samček tudi kasneje ni povsem sprostil, tako da so bile medsebojne nežnosti bolj redke. Na spodnji povezavi (pod naslovom Fina dama) ju lahko tudi vidite med igro zapeljevanja.

LP

Ne bom obupala.. Sem pogledala vaš posnetek in tudi moj samček podobno hodi za samičko.. je prav hecno opazovati.. Sem vesela, da ima nekdo podobno situacijo kot jaz.. oz. jo je vsaj imel. Zdaj se mi zdi vse še bolj mogoče .

Drugače sem pa dala na kletko valilnico, samo zato da bi videla, če bo samička kakorkoli bolj zainteresirana za samčka. In reakcija je, da samička cel čas hodi v valilnico, noter ostane, kuka skozi luknjo in v njej čeblja.. Me je presenetilo, da jo tako zelo zanima. No dobra novica pa je, da ko je samička v valilnici in kuka skozi luknjo, gre samček do nje in se dosti krat lubčkata. Tega še pri njima nisem opazila. Enkrat ali dvakrat se mu je celo pustila da jo je umival.. Ampak to samo takrat ko je v valilnici .. Mogoče je minimalno spremenila obnašanje tudi izven nje, vendar se ne opazi veliko.

V glavnem.. Zelo sem vesela, da sem jo zdaj vsaj parkrat videla, kako sta se ljubkovala in upam da bo vse to prešlo tudi izven valilnice .

L.P.

Hehe, videti je, da že vesta, koliko je ura! Čestitam!

rozica je napisal/a:

Pred 3 meseci sem si kupila skobčevko (samčka). Bil je zelo mlad, zato se me je tudi zelo hitro navadil in kmalu začel tudi govoriti. Pred kakšnima dvema tednoma, pa sem se odločila za še eno skobčevko (samičko).

Pozdravljena, rozica!

Čestitke k tej odločitvi, ki je absolutno pravilna! Skobčevke so družabne male papige, ki v naravi živijo v velikih jatah in ni prav, če jih imamo same. Nujno potrebujejo partnerja, in to ne človeka, ampak drugo skobčevko. Človek skobčevki nikoli ne more nadomestiti manjkajočega pernatega prijatelja. Večinoma so v ozadju za tako odločitev precej sebični razlogi (človeku pač godi, da se žival popolnoma posveča samo njemu in si od skobčevke obeta igračko, ne pa ptička s čisto svojstvenim značajem in potrebami) ali pa nevednost in neinformiranost. Vidiš, tvoj primer tudi potrjuje, da so "argumenti" tistih, ki pravijo, da je bolje imeti eno skobčevko (mimogrede - bolje za koga??), napačni in prenapihnjeni. Če ima skobčevka veselje do ponavljanja človeških besed, jih bo ponavljala tudi potem. Če že prej ni imela tega veselja, jih bo pač po hitrem postopku opustila.
To, da se živalca tako hitro usmeri k drugi skobčevki, je pa edino normalno in pravilno. Kdo se pa ne bi, če bi po tako dolgem času končno spet srečal nekoga, ki govori njegov jezik??

Sem prepričana, da je zdaj tvoje veselje s ptičkoma podvojeno in samo upam, da se bo podobno odločil še kdo drug, ki okleva, ali bi skobčevki vendarle pripeljal tudi pravega prijatelja.

Srečno,
ana

Ronja, se strinjam s tabo in seveda imam sedaj dvojno veselje in upam, da bo veselja še več, če bodo kakšni mladički. Drugače pa sem ravno zato napisala svojo izkušnjo, da bi drugi videli, da če je ptiček navajen in navezan na ljudi oz. lahko tudi na eno samo osebo, da se to ne bo spremenilo, tudi če mu pripelješ družbo njegove vrste. Je pa tudi veliko odvisno od karakterja, saj ima tudi vsak človek svoj karakter in temu bo vedno tako.

L.P.

nika je napisal/a:Mama je malo razočarana, ker ptič ni to, ker si je predstavljala in imela v spominu iz otroštva. Še najbolj je nesrečna, kadar ima obdobje, da samo čepi na palčki in se ne oglaša.

Po mojih izkušnjah in opažanjih ptice oz. živali nasploh (no, pa tudi ljudje, seveda) prevzamejo energijo, ki vlada v njihovem domu. Podobnost med lastniki psov in psi so tudi znanstveno preučevali, če se ne motim. Podobno je s pticami. Ptica ne bo skulirana, če živi v okolju, ki je napeto, živčno, kjer se veliko vpije itd. Ne bo odločno in pogumno stopila na prst, če se človek boji, da ga bo čopnila. Spodmika prst, se trese, je napet, ptica zato ne stopi gor. To se nekajkrat ponovi, pa potem ptica sploh ne poskuša več. Oseba postane žalostna, češ, "Pepi me ne mara", mogoče ptici celo (podzavestno) zameri, zgubi interes zanjo. Ker se nihče z njo ne ukvarja, tudi ptica postane žalostna, pasivna in tako dalje in tako naprej po spirali navzdol.

Sem velika zagovornica tega, da je izključno človek odgovoren za odnos, ki ga ima z živaljo. Če torej nekaj "ne štima", žival se ne obnaša po pričakovanjih, žival je "čudna", potem mora človek premisliti, kaj ON dela narobe, da je tako. Nekako tako, kot lahko vidimo v Šepetalcu psom. Se spomnim svoje mačke Mice, ki ni bila preveč priljubljena med sorodniki, saj da je grizla. Če veš, da ne mara božanja po trebuhu, zakaj jo potem božaš ravno tam??

Poleg tega ima vsaka ptica svoj karakter, kar je tudi treba upoštevati, ko si omislimo ljubljenčka zato, ker je "bil Pepi tako zabaven in fajn."

Konec lanskega leta sva kupili še samičko in po kakšnem mesecu se je samček precej razživel. Kot kaže se dobro razumeta in mama ju ne more prehvaliti, kako zabavna in luštna sta. Moje mnenje je vedno bilo, naj ima ptič sebi primerno družbo, če bi se jaz odločala za skobčevko bi že takoj kupila par.

Glede ukvarjanja mame s ptičem pa ne vem, koliko časa, kdaj in kako se je ukvarjala z njim. Meni gre še vedno na prst in tam tudi ostane, čeprav me vidi enkrat ali dvakrat na teden.