Siva afriška papiga - Psittacus erythacus

SIVA AFRIŠKA PAPIGA oz. SIVI ŽAKO (Psittacus erythacus)



Domovina: tropski deževni gozdovi ekvatorialnega dela Afrike.

Vrste in opis: žakoji (Psittacus erythacus) so močne ptice, širokih prsi, svetlo do temnosive barve s kratkimi karminasto rdečimi repi in črnimi kljuni. Merijo od 35 – 40 cm.Timneh od 30 -40 cm. Gojitelji jih laično (znanstveno je ista vrsta), glede na velikost in področja od koder prihajajo ločujemo na tipe kongo, cameroon in gana. V Sloveniji je največ ptic tipa kongo. Njihova podvrsta, timneški (P. e. timneh) sivi papagaji, ki jih tudi najdemo pri gojiteljih, so nekoliko manjši in temneje obarvani. Razen tega imajo temno rjave repe, zgornji del kljuna pa svetlo roževinaste barve. Obstaja še ena podvrsta žakojev – to so otoške sive papige (P. e. princeps), ki pa so ogrožene in jih v ujetništvu ne poznamo. Spola sta enako obarvana, zato ju je podobno kot vse afriške papige po videzu težko ločiti. Samček je postavnejši, ima običajno večjo, bolj oglato glavo ter večji kljun. Vendar določitev spola brez endoskopskega ali DNK pregleda ni zanesljiva in lahko vodi do pomot. Mladički so podobni staršem, le da imajo do prve menjave perja temnejši rep in do starosti 8 mesecev pepelnato sivo šarenico, ki kasneje porumeni.

Prehrana:
- osnovna: zrnata mešanica in briketi za velike papige,
-mehka: trdo kuhano jajce s korenčkom, kuhana koruza, kuhan krompir,
-zelena: mlečna koruza, jabolka, oranže, banane, jagode, češnje, sveže kumarice, paprika, paradižnik, regrat, solata, sveže veje, nakaljeno zrnje,
-posladki: prepečenec, orehi, arašidi, dateljni, rozine, fige, košček kuhanega kokošjega mesa, košček suhega polnozrnatega kruha.

Razmnoževanje: sivi papagaji so plodni s 5. leti, ko samčki začnejo hraniti samičke; le-te pa kažejo pravo razpoloženje s tem, da vneto glodajo trhle notranje stene gnezda. Leglo zajema 3-4 bela jajčka, ki jih samička vali 28-30 dni, mladički pa ostanejo v gnezdu do 3 mesece. Vzgoja teh ptic ni ravno preprosta, vendar je danes mnogo pogostejša kot nekoč. Razmnoževanje otežuje predvsem to, da gojitelji v izogib 5-letnemu čakanju poskušajo največkrat pariti divje, v naravi ulovljene živali, ki pa so pod stalnim stresom in pri katerih le redko naletimo na res harmoničen par. Žakoji so namreč pri izbiri partnerjev zelo izbirčni in se odrasli, če je bil par ločen, neradi ponovno vežejo. Važen je tudi mir, gnezda nikakor ne smemo kontrolirati po nepotrebnem. Ob tem lahko samička brani gnezdo, polomi jajčka in nas celo napade.

Posebnosti: žakoji so po značaju plašne ptice. Pri njihovem nakupu bodimo torej previdni in nikoli ne izberimo neudomačene ptice, saj se ta začne skrivati in kričati, ko se približamo kletki. Kričanje ptice je namreč znak strahu in se pojavlja pri divjih živalih praktično pri vsaki motnji. Starih papagajev ni več mogoče šolati.

Popolnoma drugače je seveda z mladiči, ki so vzgojeni v ujetništvu, pravi čas odvzeti iz gnezda, predpisano obročkani in od gojitelja do samostojnosti dohranjeni s pumpico. Taka ptica je navajena človeške družbe, zato postane zelo krotka. Sivi papagaji so nasploh najbolj priljubljeni med velikimi papagaji, ki jih držimo kot hišne ljubljence. Imajo precejšnje inteligenčne zmogljivosti in jih štejemo k najbolj nadarjenim govorcem in posnemovalcem. Naučijo se ponavljati cele stavke, ki jih govorijo s pravim poudarkom, tako da imamo vtis, da razumejo smisel besed. Zraven tega povzemajo šume vseh vrst, od lajanja psa, škripanja lesenih tal, do kašljanja in smejanja ali zapojejo celo kakšno pesmico.

Temp. občutljivost: to so tipične tropske ptice in se pri temp. nižji od +10;C že slabo počutijo.

Življ. doba: 50–65 let.

Prednosti: inteligentne, bistroumne in zabavne ptice. Udomačene so zelo nežne do izbrane osebe v družini..

Slabosti: ptice so barvno relativno skromne in sicer pretežno sive. Slabo prenašajo spremembo okolja in se težko prilagajajo. Tudi nepoznane hrane ne vzamejo. Mladiči morajo biti ročno hranjeni, sicer se običajno nikoli ne udomačijo popolnoma.


VIR