Kos
Stran 1 od 1
Kos
Kos(Turdus merula)
samec:
[img][/img]
samica:
Kós (znanstveno ime Turdus merula) je ptica pevka, zelo pogosta v Evropi in Sloveniji. Je evropski predstavnik družine drozgov (Turdidae).
Prvotno je bil gozdni ptič, vendar je danes običajen prebivalec vrtov. Še vedno sicer naseljuje tudi gozdove in okolico kmečkih naselij.
TELESNE ZNAČILNOSTI KOSA:
Kos ima videz drozga in je velikosti od 24-27 cm, razpon kril je od 34-38 cm. V povprečju tehtajo od 80 do 125 g. Samec je črn s tankim in srednje dolgim kljunom rumene barve. Ima srednje dolgi in raven rep ter srednje dolge noge črne barve. Rumena sta tudi očesna kolobarja. Samica pa je rjavkasta, spodnji del spremenljive barve, od sivorjave ali rjavo marogaste barve in ima rjavkast kljun.
GNEZDENJE:
Kosi gnezdijo najrajši na drevju, grmu ali zgradbi, v času od meseca marca do maja in imajo 2-3 zarode, odvisno od temperature okolja. Gnezdo ima obliko skodelice, ki ga samica splete iz posušenih bilk, ki jim glede na razpoložljiv material lahko doda tudi niti volne, dlake in celo ostanke polivinilastih vrečk ter ga učvrsti z blatom. Pri tem ji pomaga tudi samec. V njem pa je po navadi od 4-5 jajc, ki so olivne do drap barve ter rdečo pikčasta. V povprečju merijo 28 mm v dolžino in 22 mm v širino. Mladiči se valijo 11-17 dni in so gnezdomci ter puhasti. Poletijo v 12 do 19 dneh; družine se nato razdeli in vsak od staršev hrani določene mladiče.
NAVADE/ŽIVLJENSKI PROSTOR:
V Evropi so kosi nasplošno razširjene ptice. Severne in severovzhodne populacije se selijo. Populacijo kosov ocenjujejo na 37 do 55 milijonov parov po Evropi, od tega je približno 4.400.000 osebkov v Veliki Britaniji in 1.800.000 v Irski. V času selitve se na ti dve območji preseli tudi do 20.000.000 osebkov. Slovensko populacijo ocenjujejo na 200.000 do 300.000 osebkov poleti in 100.000 do 250.000 osebkov pozimi. V Sloveniji je kos prisoten celo leto. Pozimi se jih nekaj preseli s severa in so med najopaznejšimi pticami v naseljih. Pri nas se v toplejše kraje selijo le mlade ptice, medtem ko starejše ostanejo doma. Takrat se število kosov močno poveča v naseljih, prevsem v klimatsko ugodnejšem zahodnem in obalnem pasu, kjer ga najdemo tudi v trstičjih, ki jih prerašča grmovje. Iz gozdov, kjer gnezdijo, pa izginejo. Vrsta je zelo prilagodljiva, zato dobro uspeva v bližini človeka - po vrtovih, v parkih, sadovnjakih živih mejah in celo na pokopališčih in solinah. Zelo pogost je tudi v gozdovih in goljavah. Obstaja tudi možnost ponovne ogroženosti v prihodnosti.
PREHRANA:
Kosi se v glavnem prehranjujejo z žuželkami, črvi, deževniki in drugimi drobnimi nevretenčarji. V ribnikih na vrtu loviju tudi paglavce in celo majhne ribice. Od poznega poletja pa do zgodnje zime išče sadje in jagode, vključno s češminom, kovačnikom in panešpljo. V času gnezdenja so pomembna hrana gosenice, vendar teh na vrtovih pogosto primankuje, zato imajo mladiči na jedilniku predvsem deževnike in odrasle žuželke.
Kosi iščejo hrano po tleh, pri tem kljun uporabljajo za preobračanje listja, hranijo pa se tudi na drevju in v grmovju. Včasih kos ukrade ukrade hrano drugim ptičem: izmakne na primer velikega polža, potem ko mu je cikovt že rabil hišico.
Kadar kos lovi hrano na trati, dvigne glavo in jo povesi na stran, potem pa skoči naprej in izvleče deževnika iz zemlje. Tak položaj mu verjetno omogoča, da sliši premike pod površjem, ali pa mu pomaga, da določi natančno mesto, kjer bo pogledal deževnik iz zemlje.
Kosi se oglašajo ob parjenju z žvrgolenjem ob času parjenja na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi dreves ali televizijske antene, sicer pa glasno in rezko žlobudrajo ob preplahu. Petje doseže višek, ko samec utrdi svoje območje in se spari. Podobno kot kosi pojejo še cararji, cikovti in komatarji. Kosi branijo svoje poletno območje, ki je velikosti ½-1 ha; pozimi ga popolnoma zapustijo. So zelo družbane ptice, saj se včasih pojavijo v skupinah do 15 osebkov. Aktivni so predvsem podnevi, redkeje pa tudi ponoči.
ZANIMIVO:
Kosi so večkrat omenjeni (opevani, opisani) v ljudskih pesmih.
VIDEI:
Kosu so nastavili kletko v kateri ima mladiče!!!???
KONEC!
samec:
[img][/img]
samica:
Kós (znanstveno ime Turdus merula) je ptica pevka, zelo pogosta v Evropi in Sloveniji. Je evropski predstavnik družine drozgov (Turdidae).
Prvotno je bil gozdni ptič, vendar je danes običajen prebivalec vrtov. Še vedno sicer naseljuje tudi gozdove in okolico kmečkih naselij.
TELESNE ZNAČILNOSTI KOSA:
Kos ima videz drozga in je velikosti od 24-27 cm, razpon kril je od 34-38 cm. V povprečju tehtajo od 80 do 125 g. Samec je črn s tankim in srednje dolgim kljunom rumene barve. Ima srednje dolgi in raven rep ter srednje dolge noge črne barve. Rumena sta tudi očesna kolobarja. Samica pa je rjavkasta, spodnji del spremenljive barve, od sivorjave ali rjavo marogaste barve in ima rjavkast kljun.
GNEZDENJE:
Kosi gnezdijo najrajši na drevju, grmu ali zgradbi, v času od meseca marca do maja in imajo 2-3 zarode, odvisno od temperature okolja. Gnezdo ima obliko skodelice, ki ga samica splete iz posušenih bilk, ki jim glede na razpoložljiv material lahko doda tudi niti volne, dlake in celo ostanke polivinilastih vrečk ter ga učvrsti z blatom. Pri tem ji pomaga tudi samec. V njem pa je po navadi od 4-5 jajc, ki so olivne do drap barve ter rdečo pikčasta. V povprečju merijo 28 mm v dolžino in 22 mm v širino. Mladiči se valijo 11-17 dni in so gnezdomci ter puhasti. Poletijo v 12 do 19 dneh; družine se nato razdeli in vsak od staršev hrani določene mladiče.
NAVADE/ŽIVLJENSKI PROSTOR:
V Evropi so kosi nasplošno razširjene ptice. Severne in severovzhodne populacije se selijo. Populacijo kosov ocenjujejo na 37 do 55 milijonov parov po Evropi, od tega je približno 4.400.000 osebkov v Veliki Britaniji in 1.800.000 v Irski. V času selitve se na ti dve območji preseli tudi do 20.000.000 osebkov. Slovensko populacijo ocenjujejo na 200.000 do 300.000 osebkov poleti in 100.000 do 250.000 osebkov pozimi. V Sloveniji je kos prisoten celo leto. Pozimi se jih nekaj preseli s severa in so med najopaznejšimi pticami v naseljih. Pri nas se v toplejše kraje selijo le mlade ptice, medtem ko starejše ostanejo doma. Takrat se število kosov močno poveča v naseljih, prevsem v klimatsko ugodnejšem zahodnem in obalnem pasu, kjer ga najdemo tudi v trstičjih, ki jih prerašča grmovje. Iz gozdov, kjer gnezdijo, pa izginejo. Vrsta je zelo prilagodljiva, zato dobro uspeva v bližini človeka - po vrtovih, v parkih, sadovnjakih živih mejah in celo na pokopališčih in solinah. Zelo pogost je tudi v gozdovih in goljavah. Obstaja tudi možnost ponovne ogroženosti v prihodnosti.
PREHRANA:
Kosi se v glavnem prehranjujejo z žuželkami, črvi, deževniki in drugimi drobnimi nevretenčarji. V ribnikih na vrtu loviju tudi paglavce in celo majhne ribice. Od poznega poletja pa do zgodnje zime išče sadje in jagode, vključno s češminom, kovačnikom in panešpljo. V času gnezdenja so pomembna hrana gosenice, vendar teh na vrtovih pogosto primankuje, zato imajo mladiči na jedilniku predvsem deževnike in odrasle žuželke.
Kosi iščejo hrano po tleh, pri tem kljun uporabljajo za preobračanje listja, hranijo pa se tudi na drevju in v grmovju. Včasih kos ukrade ukrade hrano drugim ptičem: izmakne na primer velikega polža, potem ko mu je cikovt že rabil hišico.
Kadar kos lovi hrano na trati, dvigne glavo in jo povesi na stran, potem pa skoči naprej in izvleče deževnika iz zemlje. Tak položaj mu verjetno omogoča, da sliši premike pod površjem, ali pa mu pomaga, da določi natančno mesto, kjer bo pogledal deževnik iz zemlje.
Kosi se oglašajo ob parjenju z žvrgolenjem ob času parjenja na izpostavljenih mestih, kot so vrhovi dreves ali televizijske antene, sicer pa glasno in rezko žlobudrajo ob preplahu. Petje doseže višek, ko samec utrdi svoje območje in se spari. Podobno kot kosi pojejo še cararji, cikovti in komatarji. Kosi branijo svoje poletno območje, ki je velikosti ½-1 ha; pozimi ga popolnoma zapustijo. So zelo družbane ptice, saj se včasih pojavijo v skupinah do 15 osebkov. Aktivni so predvsem podnevi, redkeje pa tudi ponoči.
ZANIMIVO:
Kosi so večkrat omenjeni (opevani, opisani) v ljudskih pesmih.
VIDEI:
Kosu so nastavili kletko v kateri ima mladiče!!!???
KONEC!
Gost- Gost
Stran 1 od 1
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Pon 28 Sep 2020, 19:26 by ribo
» Kanarcek je ozdravel!
Pon 28 Sep 2020, 18:58 by Lenya
» Stres skobčevk
Pon 28 Sep 2020, 01:23 by doody
» dve skobčevki - privajanje na dom
Tor 18 Avg 2020, 07:52 by rozica
» prošnja
Ned 26 Maj 2019, 05:04 by sreco
» Ročno hranjenje papig
Pon 29 Apr 2019, 22:33 by Lea1291
» oprsnica za sivega žakoja Aviator harness
Čet 15 Nov 2018, 08:33 by unaicos
» Kanarček umira?
Pet 10 Avg 2018, 22:37 by rose22
» obročki
Čet 17 Maj 2018, 09:07 by Alojzij