Meniška papiga - Myiopsitta monachus

MENIŠKA PAPIGA (rod MYIOPSITTA)




Izvor: Latinska Amerika, predvsem Argentina, Urugvaj, Paragvaj in Bolivija.

Življenjska doba: do 25 let

Vrste oz. podvrste: Meniške papige (Myiopsitta monachus) imajo tri podvrste, ki se ločijo predvsem po velikosti, to so mendoza (M.m.calita), paragvajske (M.m. cotorra) in bolivijske (M. m.luchsi) meniške papige. V dolžino merijo 27 – 30 cm.

Barva: Meniške papige so dobile ime po svoji značilni dvobarvni obarvanosti, ki spominja na meniško kuto. Sicer so barvno manj zanimive, saj so pretežno svetlo sive in zelene. Samček, samička in mladiči so si tako podobni, da jih je po zunanjih znakih skoraj nemogoče ločiti med sabo. Poznamo modro in rumeno barvno mutacijo.

Hrana: Upoštevati moramo, da so to južnoameriške ptice in da ob standardni zrnati hrani potrebujejo mnogo sadja in zelenjave. Zelo rade imajo tudi kuhano luščeno koruzo, arašide in orehe. Ob vzgoji mladičev jim dodatno nudimo mehko jajčno hrano, kaljeno zrnje, mlečno koruzo, kalcij in vitamine.

Razmnoževanje: So edine med papigami, ki ne gnezdijo v drevesnih duplinah, ampak si gradijo velika skupinska gnezda iz vejevja in trave. Zato v pokritem delu preletalnice (v najbolj mirnem in oddaljenem kotičku) obesimo večjo pleteno košaro, na tla pa jim dodajamo tanjše veje in daljšo suho travo, da imajo na voljo dovolj gradiva. V prostor spustimo več primerkov (kolonija) in ko se najde en ali več parov, si iz tega materiala pričnejo skupaj izdelovati veliko gnezdo. Košaro običajno napolnijo prav do 50 cm oddaljenega stropa in izdelajo več stranskih vhodov.
Samička položi 4 – 6 jajčk, mladiči pa se izležejo po 26 dneh. Vejnato gnezdo zapustijo po 45 dneh. Starši jih hranijo še 3 tedne.

Zanimivost: Ta vrsta papig je tako močno vezana na gnezdo, da jim lahko, ko imajo le-to zgrajeno, odstranimo mrežo na preletalnici. Ptice se bodo potepale po okolici, si celo same iskale hrano in se proti večeru vedno zanesljivo vračale domov. So izredno praktične in prilagodljive živali, ki so zelo aktivne in vedno v gibanju, zato hitro uničijo vse nekovinske dele preletalnice. Rade se kopajo.

Slabosti: Razen mutacij so barvno nezanimive. Neprestano se močno enolično oglašajo, slabo oponašajo zvoke iz okolice.


VIR