Kokoši

Nekaj uvodnih informacij. Kokoš spada med najstarejše udomačene vrste perutnine. Udomačili so jo okrog 4000 let pred n.št. v jugovzhodni Aziji. Praprednica domače kokoši, divja (bankivska) kokoš, živi še danes prosto ob robu džungle v jugovzhodni Aziji in na otokih Java, Borneo in Sumatra. Petelin divje kokoši doseže težo 1 kg, kokoš 0,75 kg. Po telesu, barvi in barvnem vzorcu je najbolj podobna italijanski jerebici.

Danes gojijo nad 300 pasem v več kot 1000 zvrsteh, različnih po barvi, barvnem vzorcu, zunanjem videzu in operjenosti. Dokaz o prilagodljivosti kokoši kot vrste daje poleg velike množice in zvrsti poplemenitenih pasem tudi razlika v živi teži, ki znese od 0,5 do 7 kg.

Več o kokoših lahko med drugim preberete v knjigi Gojimo domače živali, ki jo je izdala založba Lipa 1988. leta.

Na sejmu v soboto je bilo razstavljeno kar lepo število pasemskih kokoši. Ker sem na tem področju,
bolj ali manj neuk, sem na prizorišču prosil člana foruma " Damjana", ki se precej ukvarja s tovrstno perutnino,
da nas na forumu o tej temi malo podrobneje poduči.

pozdrav
obljubil sem da bom in obljuba dela dolg.
prilepil bom nekaj slik iz moje zbirke in jih malo oposal
doma gojim 7 vrs kokoši u razlicnih barvah 3 vrste fazanovin 4 vrste prepelic
nekaj iz moje uzreje si pa lahko pogledate na spodnji povezavi

http://www.mojalbum.com/fefo

če koga pa kaj zanima pa kar z uprašanji.
l.p. damjan

Ne bom napisal nič novega, če bom izpostavil, da redimo kokoši za 1.) nesenje jajc, 2.) meso in 3.) lepoto, veselje in razstave.

1.1. Najuspešnejše nesne pasme kokoši so: Leghornka, Italijanka in Minorka
1.1.1. Leghornka



Je najbolj značilna predstavnica nesnih kokošjih pasem. Po svetu je razširjena ne le v veliki reji, temveč tudi med drobnimi rejci. Gojijo jo v nekaj tipih, ki se ločijo med seboj po teži in velikosti grebena. Dobre uspehe v nesnosti leghornk dosegajo drobni rejci pri reji v kletkah ali pri uporabi prostornih pašnih izpustov. Zahteva suho, toplo kurnico. Piščanci rastejo hitro, se hitro operijo in pri dobrih prehrambenih razmerah spolno dozorijo v 5 mesecih. Donos 180-200 jajc, teža jajca 55-60 g.

1.1.2.Italijanka


To je lahka nesna pasma s telesno gradnjo, podobno leghornki, od katere se razlikuje z rumenimi priuhki in fazanu podobnim repom. Spada k pasmam za gospodarsko proizvodnjo jajc. Med rejci je najbolj priljubljena jerebičja italijanka. Nesnost 180 jajc, teža jajca 55-60 g.

1.1.3. Minorka

Ta pasma je na prehodu od lahkih do srednje težkih pasem, vzgojena pa je bila na visoko nesnost velikih jajc. Na nagle vremenske spremembe reagira z zmanjšano nesnostjo. Nesnost 170-190 jajc, teža jajca 60-70 g.

2. Kokoši za meso

Prvotno niso gojili kokoši v prvi vrsti zavoljo mesa. Pasme z veliko težo so nastajale pretežno v Aziji, kjer je nastalo tudi mnogo bojevitih pasem. Šele v 30. letih prejšnjega stoletja so začeli posvečati večjo pozornost gojenju pasem s specializirano mesno donostnostjo. Mednje spad ajo brahmanka, kočinka, faverolka, padovanka, lagšanka in druge. Danes se je to število skčilo na dve izraziti mesni pasmi, in sicer korniško in orpingtonsko. Slednja dobiva čedalje bolj vlogo športne pasme.

2.1. Orpingtonka


Je od težkih mesnih pasem najbolj razširjena. Večjo skrb je treba posvetiti hrani in krmljenju, da bi se preveč ne odebelila, zato manj nesla in izgubila plodnost. Poznamo jo v več barvah (rumena, črna, bela, tribarvna, črno bela, modra, rdeča, modro progasta in jerebičja. Teža petelina je 5 kg, kokoši 4 kg. Nesnost 140 jajc, teža jajca 55 g. Meso pitanih piščancev je zelo kakovostno.

2.2. Korniška

V veliki reji jo gojijo za vzgojo visokodonosnih tipov kokoši. Dozoreva počasi in je operjena s trdim, tesno prilegajočim se perjem. Najbolj je razširjena bela, poznamo še črne in rumene. Teža petelina je 3,5-4,5 kg, kokoši 3 kg. Nesnost bele zvrsti 120-150 jajc, drugih zvrsti 90-100 jajc.

2.3. Pasme kur s kombinirano mesno in nesno donostnostjo.

Pasme kur iz te skupine so za drobne rejce najbolj vabljive. Dosegajo zelo dobro nesnost, ki ne niha ob naglih spremembah vremena in je enakomerno razporejena na poletno in zimsko obdobje.

2.3.1. Amroks



Srednje težka pasma kur s kombinirano mesno in nesno donostnostjo. Naglo raste, se dobro operja, je odporna in primerna za drobne rejce začetnike. Redijo sivo modro, prečno progasto zvrst, ki je manj ostro vzorčasta. Teža petelina 3-4 kg, kokoši2,5-3 kg, nesnost 180-200 jajc.

2.3.2. Vyandotka



Srednje težka pasma kur. Drobni rejci jo gojijo po celem svetu zaradi njene lepe in skladne podobe. Pojavlja se v beli, rumeni, črni, modri, srebrni, modro zlati in zlati barvi. Teža petelina 3-3,5 kg, kokoši 2,5-3 kg, nesnost bele zvrsti 180 jajc, ostalih zvrsti 160.

2.3.3. Barneveldka



Srednje težka mesna pasma. Gojijo jo zaradi lepega in trdno grajenega telesa, zelo dobre nesnosti pa tudi zaradi mesa. Teža petelina 2,8-3,5 kg, kokoši 2-2,5 kg, nesnost 160-170 jajc.

V to vrsto spadajo še številne druge pasme, in sicer Plimutka, Oravka, Rodajlandka, Hempširka, Sasekska, Avstralorepka, Draždanka , Vesumka idr.

Drobni rejci najpogosteje gojijo piščance pasem s kombinirano koristnostjo, tako imenovane mesne nesnice, ali pa križance teh pasem, posebno s korniško. V gospodinjstvih drobnih rejcev uporabljajo tudi selekcijski odpad v reji športnih in okrasnih pasem, t.j. piščance, ki ne ustrezajo standardu. Piščanci takih pasem niso primerni za hitro pitanje, lahko pa jih uporabimo za dokrmljenje po predhodni reji v izpustu.

3. Pasme, ki jih redimo za lepoto, veselje in razstave

Z rejo teh kokoši se ukvarjajo rejci, ki dajejo prednost lepim in izjemnim pasmam in vrstam brskave perutnine pred gospodarsko koristjo reje. V to skupino spadajo pasme, ki so jih prvotno redili kot donosne nesnice (holandka, hamburžanka) ali zavoljo mesa (kočinka, brahmanka) ali za šport (bojevite pasme). Le malo pasem je bilo sprva vzgojenih za okrasne pasme (jokohamka, feniks in podobno). Ta cela skupina terja rejčevo sposobnost, da se drži standarda v velikosti, teži, oblikovanosti, barvi in vzorcu. Nesnost je nižja, posebno pri okrasnih in bojevitih pasmah, ki tudi počasneje rastejo. Zahtevajo pa večjo rejčevo skrbnost in večje izdatke za rejo.

3.1. Brahmanka



Je ena najtežjih mesnih pasem, ki jo danes gojijo bolj za veselje in zabavo kot za prirejo mesa. Med kurami velja za velikanko. Poznamo jih v svetli in temni zvrsti barve. Teža petelina 4-5 kg, kokoši 3,5-4,5 kg, nesnost 120 jajc. Spolno dozoreva v starosti 9 mesecev.

3.2. Kočinka



To težko pasmo gojijo bolj za lepoto in razstave kot za mesno donostnost, za katero so jo prvotno vzgojili. Za razmnoževanje je zahtevna. Poznamo jo v rumeni, črni, beli, modri, modro progasti in jerebičji barvi. Teža petelina5-5 kg, kokoši 3-4 kg, nesnost 100-120 jajc.

3.3. Faverolka



Je srednje težka pasma s prevladujočo mesno donostnostjo. K njeni priljubljenosti med drobnimi rejci je poleg koristnih lastnosti prispevalo tudi pernato okrasje podbradka in priuhkov. Poznamo jih v rožnati in beli barvi. Teža petelina 3,5-4 kg, kokoši 2,5-3 kg, nesnost jajc 150-160.

Poznamo še druge vrste, kot so Hamburžanka, Honadka, Jokohamka, Orlovska, Kitajska bojevnica.

3.3.1. Me druge športne okrasne pasme po najvažnejših znakih spadajo: Apencelerska kura, Asil, Belgijska bojevnica, Brgski pevec, Dorkinka, Durinska bradata kura, Hudanka idr.

3.3.2. Poznamo tudi majhne športne okrasne pasme. Prednosti te skupine pasem so manjše zahteve glede hrane, rejnih prostorov in izpustnih površin, zato so primerne tudi za tiste drobne rejce, ki imajo za velike kure premalo krmil, prostora in majhen izpust. Majhnim kuram zadostuje za izpust čista, vzdrževana, s travo posejana voljera. Nekatere male pasme so zelo zahtevne, zlasti kar se tiče plemenske reje in ohranjanja zdravstvenega stanja, pa tudi neenostavnih pernih vzorcev in posebnih standardnih meril. Vse pasme majhnih kur zahtevajo čisto, suho, skrbno vzdrževano okolje, ki vpliva na njihovo vabljivost in lepoto.

Pričakujem, da me bo kdo od članov foruma dopolnil s sliko in besedo pri objavljenih sestavkih, predvsem pa, da bi napisal v nadaljevanju kaj o vzreji, množini jajc, valjenju, vzreji mladičev, prehrani, rejnih stavbah in prostorih za brskavo perutnino, opremi rejnih stavb in drugem. Skratka, tem, ki se jih lahko lotimo v korist zainteresiranih članov foruma, je na preteg.

Še nekaj o življenju kokoši in drugih živalih (že večkrat je bilo poudarjeno, da smo člani foruma ljubitelji tudi drugih vrst živali, zato menim, da vam bo spletna povezava všeč).

http://www.farmland-thegame.eu/tech_sheet_03_hens_sl.html

Zelo dobra spletna stran, ki govori o pravicah živali.