DOVOLJENJE ZA GOJITEV

To potem teoretično pomeni da vsi tudi lastniki z enim ali 2 primerkoma morajo imeti dovoljenje za zadrževanje oziroma gojitev.če to dovoljenje zavzema tudi zadrževanje teh papig je potem načeloma potrebno tudi za lastnike ki kot sem omenil imajo 1 ali 2 ptici oziroma parček ptic.a je sploh kje opredeljeno za kako število ptic rabiš to dovoljenje.a obstaja sploh kdo kompetenten ki bi vedel to razložiti in pa seveda opredeliti kdaj rabiš in kdaj ne rabiš dovoljenja.kajti lastnik ki ima 1 ali 2 papigi jih prav tako zadržuje kot eden ki jih goji.vsaj tako je moje mnenje

se strinjam s tem

Tukaj obstaja le ena razlika. Ti, ki si ljubitelj in gojitelj poskrbiš zanje ( hrana, prostor,....). Nekateri pa imajo ptice dobesedno v ujetništvu, sploh če imajo razvajene otroke in jim omogočijo vse kar si zaželijo. Le ti pa kaj hitro izgubijo veselje do svojih živalc, nazadnje jih še mučijo ali pa spustijo v naravo!
Ampak oni ne potrebujejo dovoljenja in ocene tveganja, ker jih kupijo v ZOOTIC-u ali drugi trgovini. Tam pa nobenega ne zanima kje boš ga imel, zakaj,..... Greš v ZOOTIC kupiš aro brez najmanjšega problema, tukaj pa nam serjejo z dovoljenji.

Ne moreš drugo rečti kot gnila država. Daj bože da vstane Hitler od mrtvih in nam spet malo počisti pokvarjence, tajkune in lopove po državi.

nigrigenis je napisal/a:kolegi so mi rekli, da v nemčiji in avstriji so potrebni na vseh pticah zaprti prstani a dokumenti so pa potrebni samo za tiste papige, ko so v naravi zaščitene torej kere so na Cites 1 listi. Za Žakoje, are,.. torej večje papige ko niso na cites listi pa je


potrebno prijavit na ministerstvu. za vse ostale price pa ni potrebno nobenih dokumentov in niti prijavit jih ni treba.

MI SMO PA V SLOVENIJI

papige je napisal/a:To potem teoretično pomeni da vsi tudi lastniki z enim ali 2 primerkoma morajo imeti dovoljenje za zadrževanje oziroma gojitev.če to dovoljenje zavzema tudi zadrževanje teh papig je potem načeloma potrebno tudi za lastnike ki kot sem omenil imajo 1 ali 2 ptici oziroma parček ptic.a je sploh kje opredeljeno za kako število ptic rabiš to dovoljenje.a obstaja sploh kdo kompetenten ki bi vedel to razložiti in pa seveda opredeliti kdaj rabiš in kdaj ne rabiš dovoljenja.kajti lastnik ki ima 1 ali 2 papigi jih prav tako zadržuje kot eden ki jih goji.vsaj tako je moje mnenje

EDEN DVA ALI STO ZA VSE JE ISTO DOVOLJENJE

to potem pomeni da če imaš 2 papigi ljubiteljsko rabiš prav tako dovoljenje.če je že zakon isti naj bo potem za vse

Žalostno da naši birokrati ne ločijo društvenih in državnih razstav, s katerimi se nič ne zasluži in komercialnim razkazovanjem (privat živalski vrt). Samo da nekomu vzamejo kar mu je ljubo ali da od njega potegnejo denar. Na lopove in tajkune pa se itaq ne upajo spraviti in jim onemogočiti nadaljne svinjarije.

Mogli bomo slovenci par stoletij nazaj in narediti kmečki punt.
M... me to razjezi, čisto pop.....

Danes sem obiskal človeka ki mi bo pomagal urediti dukomente kateri so potrebni za registracijo .Ker sva malo pregledala stvar je potrebno ptice ki nimajo obročka ali dokumenta izvora čipirati in vnesti v registe.Začela bova z vrstami ki so najbolj problematične in ogrožene.Vsi ki se ukvarjate z papigami vam priporočam da mi sledite kajti za leto 2012 je napovedana obširna akcija ki bo zajela vso slovenijo(kod je bila registracija vodnjakov ).Sem se pa danes sestal z dobrim prijateljem i hrvaške kjer pa imajo še večje probleme kod se kažejo pri nas kajti leta2009 in 2010 so imeli brezplačno registracijo živali ki so bile prešvercane ker pa tega niso jemali resno jih sedaj nemorejo legalizirat in ne prodat ker je kaznivo z nemajhnimi globami. Vsi ki bi želeli dodatne informacije me pa kontaktirajte na zasebno . VEČ NAS BO LAŽJE BO(pa še ceneje)

Danes so bili moji papagaji čipirani(24,90evrv+davek) in vpisani v register.Nadalne aktivnosti za presojo so zagotovitev prostorov (voljer)ki so določene po pravilniku o prosto živečih vrstah v ujetništvu.

3. NAČIN OZNAČIT


(1) Kadar obstaja več možnih načinov označitve, je treba izbrati najprej zaprt obroček, za tem mikročip in nazadnje odprt obroček.

(2) V ujetništvu izvaljene ptice se označijo z zaprtimi obročki. Ptica mora biti označena z obročkom, katerega notranji premer je predpisan v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Noga, ki nosi obroček, mora biti nepoškodovana. Če zadnja dva pogoja nista izpolnjena, se šteje, da ptica ni označena. Če notranji premer obročka ni določen, se ptica označi z mikročipom ali odprtim obročkom, ki ustreza velikosti noge ali opisno.

(3) Z odprtimi obročki se označijo ptice, ki jih ni mogoče označiti z zaprtimi obročki ali mikročipi. Ptica mora biti označena z odprtim obročkom, katerega notranji premer je predpisan v Prilogi 2 tega pravilnika. Noga, ki nosi obroček, mora biti nepoškodovana. Če zadnja dva pogoja nista izpolnjena, se šteje, da ptica ni označena. Če notranji premer obročka ni določen, se ptica označi z odprtim obročkom, ki ustreza velikosti noge, mikročipom ali opisno.

(4) Sesalce, plazilce ter ptice, ki niso označene z zaprtimi obročki, se označi z mikročipi.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se z mikročipi ne označi:

– ptic, ki so označene z zaprtimi obročki,

– živali, ki so lažje kot 200 gramov ali še niso zrasle do te teže,



(6) Če označitev z mikročipom ni možna, označitev z odprtim obročkom pa je primerna, se lahko tako označijo tudi sesalci in plazilci. Del telesa, ki nosi obroček, mora biti nepoškodovan, sicer se šteje, da žival ni označena.

(7) Če ni možna označitev na način iz prvega do šestega odstavka tega člena, se žival označi opisno z dokumentiranjem tistih zunanjih značilnosti, po katerih je žival mogoče enoznačno prepoznati. Pri tem se navede najmanj velikost ali dolžino, težo, spol, starost in individualne posebnosti živali, ki so lahko prikazane na fotografiji. Če iz opisa živali ni mogoče enoznačno prepoznati, se deponira material za molekularno genske analize.

( Žival, ki se je zaradi zdravstvenega ali drugega posebnega stanja ali vedenja ne da varno označiti z obročkom ali mikročipom, se označi na način iz prejšnjega odstavka. Takoj, ko je njena označitev z obročkom ali mikročipom mogoča, jo je treba tako označiti.

(9) Pri pticah iz redu papig (Psittaciformes), ki so določene v prilogi A Uredbe Sveta št. 338/97/ES (UL L št. 61 z dne 3. 3. 1997, str. 1), o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi, redu ujed (Falconiformes), redu sov (Strigiformes) je treba obvezno deponira tudi material za molekularno genske analize, ki se odvzame, ko ptica toliko zraste, da ji ni več mogoče sneti obroč

(oblika in kvaliteta oznake)


(1) Oznake morajo po obliki in kvaliteti ustrezati naslednjim zahtevam:

1. zaprt obroček je industrijsko izdelan, ima enkratno trajno berljivo kodo, je brezšivno sklenjen, ni na noben način spremenjen. Zaprt obroček je take velikosti in tako izdelan, da ne poškoduje ptice, da ga ptica ne more poškodovati in ga ni mogoče odstraniti z živali po tem, ko njena noga povsem zraste, ne da bi se poškodoval obroček ali noga živali. Koda na obročku je sestavljena na enega od naslednjih načinov:

– XXX YYY SI VV WWW (XXX matična številka društva, YYY matična številka gojitelja, SI oznaka države, VV leto, WWW zaporedna številka ptice),

– XXX AA SI VV WWW (XXX matična številka društva, AA začetnice gojitelja, SI oznaka države, VV leto, WWW zaporedna številka ptice),

– YY,Y SI ZZ WWWWW (YY,Y velikost obročka, SI oznaka države, ZZ številka dobavitelja WWWWW pet mestna zaporedna številka ptice);

2. mikročip mora ustrezati standardoma ISO 11784:1996(E) in 11785:1996(E). Koda vgrajena v mikročip mora biti trajno berljiva, nespremenljiva in sestavljena iz petnajstmestnega števila v obliki 705XXYYYYYYYYYY (705 oznaka države v skladu z ISO standardom 3166, XX 991 minus koda proizvajalca, ki jo določa standard ICAR, YYYYYYYYYY individualna številka živali). Posamezni mikročipi morajo biti do aplikacije sterilno pakirani;

3. odprt obroček je industrijsko izdelan, ima enkratno trajno berljivo kodo, ni na noben način spremenjen, in je izdelan tako, da se ga lahko le enkrat sklene oziroma, da pri poskusu razklenitve poči. Odprt obroček je take velikosti in tako izdelan, da ne poškoduje živali in ga žival ne more poškodovati. Koda na obročku je sestavljena na enega od naslednjih načinov:

– XXX YYY SI VV WWW (XXX matična številka društva, YYY matična številka gojitelja, SI oznaka države, VV leto, WWW zaporedna številka ptice),

– XXX AA SI VV WWW (XXX matična številka društva, AA začetnice gojitelja, SI oznaka države, VV leto, WWW zaporedna številka ptice),

– YY,Y SI ZZ WWWWW (YY,Y velikost obročka, SI oznaka države, ZZ številka dobavitelja WWWWW petmestna zaporedna številka ptice);

4. če so sestavni del označitve živali fotografije, morajo biti digitalne in posnete tako, da je identifikacijski vzorec na njih jasno viden. Na fotografijah mora biti posneto (ne dorisano) milimetrsko merilo in številka obročka ali mikročipa, če ju žival ima ali zaporedna številka pod katero je žival vpisana v evidenco. Označevalec mora posredovati fotografije ministrstvu v elektronski obliki;

5. material za molekularno genske analize označevalec odvzame, shrani in zapečati po protokolu, ki mu ga posreduje ministrstvo. Označi ga z naslednjimi čitljivo in trajno izpisanimi podatki: rodovno in vrstno ime živali, zaporedna številka pod katero je žival vpisana v evidenco, vrsta in koda oznake, če jo žival ima. Označevalec odvzeti material pošlje v zbirko. Če zgoraj navedene zahteve niso izpolnjene, se šteje, da material za molekularno genske analize ni bil odvzet.

(2) Oznak, kod na oznakah, fotografij ali dokumentov, s katerimi se žival označi, ni dovoljeno spreminjati, popravljati ali predrugačiti.

(3) Neponovljivost kode na oznakah iz prve, druge in tretje točke prvega odstavka tega člena mora zagotoviti proizvajalec.

Ker sem želel oddati vlogo za Dovoljenje za gojenje, sem se obrnil z nekaterimi vprašanji na ustrezno inštitucijo, na katero moram poslati vlogo za dovoljenje in smo na koncu prišli do ugotovitve, da skoraj za vse vrste papig, če jih želiš gojiti za komercialno rabo - prodajo, potrebuješ presojo tveganja za naravo. Nisem pa še dobil odgovora ali za vsako vrsto papig moram narediti presojo tveganja ali ne. Ali je zadosti da naredim eno presojo in potem to velja za vse vrste papig, ki jih gojim. Spodaj so vsa elektronska sporočila, ki sem jih poslal in dobil kot odgovor.
Po teh odgovorih, je sploh brez veze da sploh Zveza kaj pritiska na ARSO, da naj naredi kak drug seznam, saj za komercialno gojenje oz. prodajo (kam naj z mladiči, ki so viška - spustim v naravo da ne bo kdo mislil da imam jaz na prodajo kako veliko število mladičev, naj vsak gojitelj pomisli ali ne proda nobenega mladiča, kateri mu je viška) vseeno potrebuješ dovoljenje za gojenje in za to presojo tveganja za naravo.

Še enkrat več so me opozorili na dajanje oglasov na razne internetne strani, obisk prodajnih sejmov z namenom prodaje ali kakršno koli prodajo papig, brez dovoljenja se sankcionira po zakonu, ki je sprejet v Sloveniji. Največkrat sledi odvzem papig.

Vseeno bom oddal vlogo za Dovoljenje za gojenje, poleg tega pa moram prvo narediti presojo tveganja. Če ima kdo s tem kake izkušnje ali že ima sam dovoljenje, bi prosil če sporoči, da mi mogoče pove kaj več kako in na kakšen način je prišel do dovoljenja.

No upam, da bomo prišli stvari do dna. Res je, da je v skladu s sedmo alineo, drugega odstavka 2. člena Pravilnika o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, treba za papige, ki so navedene v prilogi 2 omenjenega pravilnika in se nameravajo gojiti v komercialne namene, pridobiti dovoljenje za gojitev (torej za vrsti skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus). Omenjeni vrsti sta v Sloveniji tujerodni, zato je treba v skladu s četrtim odstavkom 21. člena Zakona o ohranjanju narave predhodno izvesti postopek presoje tveganja za naravo.
Lep dan!
Nataša Hafner

09.01.2012 13:25 Za <N.Hafner@gov.si>

Kp
Zadeva RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig

Tudi če jih prodajam- gojim za komercialno rabo: skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus) in vrste ptic pevk: kanarček (Serinus canaria) in avstralskih ščinkavcev ali zebric (Teniopygia guttata) NE POTREBUJEM DOVOLJENJA ZA GOJENJE

From: N.Hafner@gov.si [mailto:N.Hafner@gov.si]
Sent: Monday, January 09, 2012 1:14 PM

Subject: RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


Pozdravljeni,

če gojite oz. nameravate gojiti le vrste papig: skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus) in vrste ptic pevk: kanarček (Serinus canaria) in avstralskih ščinkavcev ali zebric (Teniopygia guttata) potem po Pravilniku o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev ne rabite dovoljenja sploh. Če pa med drugim gojite tudi druge vrste, ki niso navedene v prilogi 1 in 2 tega pravilnika in so med drugim to še tujerodne vrste potem rabite dovoljenje in tudi presojo. Presojo morate posredovati skupaj z vlogo. Lahko jo posredujete tudi naknadno, kot dopolnitev k vlogi, vendar vam preden ne upoštevamo presoje tako ali tako ne moremo izdati dovoljenja. Uporabljajte latinska imena vrst za pregledovanje seznamov, namreč to so edina verodostojna poimenovanja živalskih in rastlinskih vrst, ki nikoli niso dvoumna in so po vsem svetu enaka.

Za morebitno pomoč pri tem vam posredujem še spletno povezavo do našega registra zavrovanih in ogroženih vrst - REZA (https://sirena.arso.gov.si/ oziroma https://sirena.arso.gov.si/reza/), ki je javno dostopen. Vanj se registrirate s klikom na zavihek "Registracija" in vpišete potrebne podatke, nato po e-pošti avtomatsko dobite uporabniško ime in geslo s katerim lahko vstopate v aplikacijo....

Lep dan!

Nataša Hafner

09.01.2012 12:31
Za <N.Hafner@gov.si>

Kp
Zadeva RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


Vendar če prav razum po vašem odgovoru, če hočem gojiti papige za komercialno rabo(prodajo,…) potem rabim Presojo tveganja za naravo tudi za tiste ptice-papige iz - PRILOGA 2 - Prosto živeče vrste ptic iz reda papig (Psittaciformes), za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev.
Ali razumem prav ali si narobe razlagam. Če hočem gojiti skobčevke, nimfe, zebrice, kanarčke potem moram narediti presojo tveganja za naravo.
Ker v tem primeru morem prvo narediti presojo tveganja, kar lahko naredim za vse vrste papig naenkrat in za oba gojitelja hkrati z enimi stroški in potem to presojo priložiti k vlogi ali lahko to presojo naredim pozneje, ker po pogovoru ta presoja traja kar nekaj časa, medtem pa jaz nimam dovoljenja za gojenje in če mi kdo pride v kontrolo sem naredil prekršek in lahko pride do zasega ptic.

From: N.Hafner@gov.si [mailto:N.Hafner@gov.si]
Sent: Monday, January 09, 2012 10:52 AM

Subject: Re: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


Pozdravljeni,

glede na to da se oba gojitelja nahajata na istem naslovu in uporabljata načeloma isti gojitveni prostor ne vidnimo razloga, da vama nebi izdali skupnega dovoljenja za gojitev, ki se bo osebno vročilo obema strankama.

Posredujem vem potrebne informacije in podatke za pridobitev dovoljenja za gojitev prosto živečih živalskih vrst, ki ga mora pridobiti vsaka fizična ali pravna oseba, ki se namerava ukvarjati z omenjeno dejavnostjo. Več o določbah predpisanih za gojitev si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/gojitev/

Dovoljenje se pridobi na podlagi vloge (v priponki), ki se vloži na sedež Agencije RS za okolje (ARSO), Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.
Dostopna je tudi na spletni strani ARSO: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/gojitev/1_Vloga_gojitev_obrazec.pdf

Za izdajo dovoljenja se plača upravna taksa v znesku 22,66 EUR in se lahko plača na podračun javnofinančnih prihodkov z nazivom: Upravne takse – državne in številko računa: 0110 0100 0315 637 z navedbo reference: 11 25232-7111002-35600012. Potrdilo o plačani taksi priložite vlogi.

Spodaj navajam še nekaj uporabnih informacij glede gojitve.....

V primeru gojitve tujeriodnih vrst živali (op. živali ki ne živijo v naravi v Sloveniji) je treba vlogi priložiti poročilo o opravljeni presoji tveganja za naravo, ki jo opravi pooblaščen presojevalec. Seznam pooblaščenih presojevalcev vam posredujem v priponki, dostopen pa vam je tudi na spletni stranui ARSO: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/Presoja%20tveganja%20za%20naravo/Seznam%20poobla%c5%a1%c4%8dencev_16-8-2010.pdf

V skladu s Pravilnikom o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Uradni list RS št. 62/07) za nekatere prosto živeče živalske vrste (ptice pevke in papige) ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev. Seznam tako imenovanih izjem je naveden v prilogi 1 in 2 pravilnika (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200762&stevilka=3356).

Osnovne informacije glefde označevanja so podane na naši spletni strani: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/ozna%c4%8ditev/. Ko obročkate vaše ptice je treba to javiti pooblaščenemu veterinarju ki lahko opravlja označitve. Šele ko je označitev vpisana v evidenco ROZ (Register označenih živali) je veljavna. Seznam označevalcev je dostopen na spletu: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/ozna%c4%8ditev/oznacevalci%20in%20dobavitelji.html oziroma http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/ozna%c4%8ditev/Seznam%20poobla%c5%a1%c4%8denih%20ozna%c4%8devalcev_14-01-11.pdf. Pri tem se obrnete na najbližjega veterinarja, ki opravlja označitve.

V prvem odstavku 21. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-ZON-UPB2, 61/06-ZDru-1, 32/08-odlUS, 8/10–ZSKZ-B) je določeno, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih vrst, pridobiti dovoljenje za gojitev, ki se za tujerodne vrste v skladu s četrtim odstavkom navedenega člena izda po predhodno izvedenem postopku presoje tveganja za naravo. ZON v sedmi točki prvega odstavka 11. člena opredeljuje pojem gojitve živali kot hranjenje, omogočanje razmnoževanja, križanje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, ločenem od narave (ogradi, obori, kletk, bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z namenom pridobivanja hrane, lova, prodaje, učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste.
Navedeni 11. člen ZON v prvi točki prvega odstavka opredeljuje domorodno (avtohtono) živalsko vrsto kot tisto, ki je v določenem ekosistemu naravno prisotna, medtem ko v 21. točki prvega odstavka opredeljuje tujerodno živalsko vrsto kot tisto, ki jo je naselil človek in v življenjski združbi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna. Peti odstavek 21. člena ZON določa, da se dovoljenje za gojitev pridobi, le če gojitelj zagotovi pogoje osamitve gojitvenega prostora od stičnega ekosistema in je gojitveni prostor povezan s stičnim ekosistemom preko naprav, ki blažijo negativne vplive. V skladu z 22. členom ZON mora lastnik gojene živali skrbeti, da slednje ne pobegnejo v naravo, za škodo, ki jo povzročijo gojene živali, pa je ne glede na krivdo odgovoren lastnik. Nadalje ZON v 22. členu navaja, da se pobeg gojenih živali v naravo glede možnih škodljivih posledic šteje kot okrnitev narave.
V primeru, da se nameravate z gojitvijo ukvarjati za komercialne namene, t.j. prodajo na trgu, so podrobni pogoji za izdajo dovoljenja določeni z Uredbo o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 39/08), ki v 28. členu določa, da je pred začetkom gojitve osebkov prosto živečih živalskih vrst potrebno pridobiti dovoljenje za gojitev. Dovoljenje za gojitev se izda ob izpolnjevanju pogojev iz 29. člena Uredbe o trgovini, ki v prvem odstavku določa, da mora vložnik upravnemu organu posredovati:
- ime in naslov izvajalca,
- lokacijo in datum začetka dejavnosti gojitve,
- znanstveno (op. dvoimensko latinsko poimenovanje vrst) poimenovanje gojenih vrst ter vrsto izdelka, s katerim se pridobi komercialna korist, če se živali gojijo za prodajo,
- podroben opis matične skupine osebkov (op. lahko je stalno formirana ali se dopolnjuje z vključevanjem novih osebkov), ki vključuje navedbo njihove starosti, spola in razpoznavnih znakov,
- dokazila o njihovi zakoniti pridobitvi (op. računi, potrdila, izjave gojiteljev, druga dokazila),
- poznane ali verjetne genetske povezave med pari,
- trenutno velikost populacije z navedbo števila osebkov po spolu in starosti, znano ali pričakovano število letne produkcije mladičev,
- opis bivalnih razmer in pripomočkov za oskrbo trenutne in predvidene populacije,
- opis zaščitnih ukrepov za preprečitev morebitnega pobega osebkov
- podroben opis upravljanja z gojitveno populacijo in potomci, ki vključuje opis ravnanja s pričakovano produkcijo potomcev, njihovo morebitno vključevanje k matični skupini osebkov ter opis razmnoževalne sposobnosti vsake generacije, vzrejene v ujetništvu,
- dokumentacijo o pridobitvi druge generacije potomcev in opis uporabljene metodologije gojitve oziroma opis druge uporabljene metodologije, s katero se pridobi druga generacija potomcev.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo.

Lep pozdrav

Nataša Hafner
________________________

Agencija Republike Slovenije za okolje
Sektor za ohranjanje narave
Vojkova 1b, 1001 Ljubljana, p.p. 2608

pisarna: Vojkova 52
Tel.: +386 (0)1/280 40 01
Fax: +386 (0)1/280 40 25
E-mail: n.hafner@gov.si, cites.arso@gov.si



09.01.2012 10:35

Za <n.hafner@gov.si>

Kp
Zadeva Dovoljenje za gojenje - ptic papig


Ker želim oddati vlogo za PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA GOJITEV ŽIVALI PROSTOŽIVECIH VRST, me zanima kakšen je postopek. Ker bom gojil za enkrat takšne vrste papig, za katere ni potrebna presoja tveganja za naravo(Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus).

Ker sva na enem naslovu dva gojitelja in oba gojiva papige, me zanima ali je potrebno oddati vlogo za oba gojitelja ali lahko oddava skupno vlogo(oče in sin-mladoletna oseba). Pozneje ko bova začela gojiti vrste papig za katere bo potrebna presoja tveganja za naravo ali morava oba narediti za enako vrsto vsak posebej to presojo ali je to vezano na lokacijo ali kako drugače.
Ker sva člana ZVEZE DRUŠTEV GOJITELJEV PTIC SLOVENIJE in pri njih preko društva naročava obročke, kateri so potrebni za označevanje oziroma obročkanje papig. Kot sem zasledil je potrebno najkasneje v 10 dneh po obročkanju papige, sporočiti označevalcu da je bila papiga obročkana , me zanima komu je to potrebno sporočat.
Ker s temi vrstami papig sodelujeva tudi na različnih razstavah po Sloveniji, ali je za to potrebno tudi kako posebno dovoljenje ali to mora zagotoviti sam organizator razstave (komercialni (npr. za prodajo, za prikazovanje javnosti)).

VIII. VLOGI PRILAGAM NASLEDNJA ZAHTEVANA DOKAZILA:
1. porocilo o opravljeni presoji tveganja za naravo
(samo v primeru gojitve tujerodnih vrst)
2. dokazila o zakoniti pridobitvi za vsak posamezen osebek maticne skupine
(npr. uvozno dovoljenje, potrdilo o poreklu, izjava gojitelja, racun, ipd) – sin dobil za darilo za rojstni dan en par in potem sva začela z gojenjem in zamenjala mladiče z drugimi gojitelji, kakšno dokazilo naj priložim

3. dokazila o pridobitvi druge generacije potomcev –kakšno dokazilo je za to potrebno
4. izjavo, da postopek oznacevanja poteka na predpisan nacin – ali to napišemo sami ali mora podati to izjava kak pooblaščen označevalec ali sam dobavitelj obročkov
5. dokazila, da so zagotovljeni pogoji osamitve gojitvenega prostora od sticnega ekosistema, da je gojitveni prostor povezan s sticnim ekosistemom preko naprav, ki blažijo negativne vplive, ter da se izvajajo zašcitni ukrepi za preprecevanje pobega osebkov v naravo – ali lahko tu priložimo fotografije gojitvenega prostora.

Glede presoje tveganja za naravo, me zanima za katere vrste papig je potrebno ali mi lahko pošljete seznam teh vrst. Ker sva na enem naslovu dva gojitelja (oče in sin), me zanima ali je potrebno za vsako vrsto papig za katero je potrebna presoja narediti za vsakega gojitelja, če bova gojila enake vrste papig ali je kakšen drugačen postopek in ali je to vezano na lokacijo, saj imava papige v istem prostoru.

Zanima me tudi na koga se lahko obrnem za več informacij.

Vse lepo in prav. Potem pa naj še naši vsemogočni birokrati poskrbijo za to da bodo ponudniki ptic (trgovine), prodajali ptice slovenskih rejcev. Ne pa, da jih oni uvažajo iz slovaške, češke in ne vem od kod še vse.

Vsem,ki se ubadate z dovoljenjem za gojitev v VEDNOST in RAZMISLEK !
21.člen zakona o ohranjanju narave -citiram :
( 1 ) Fizična ali pravna oseba,ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih vrst,mora pridobiti dovoljenje ministrstva.
( 2 ) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka določi minister živalske vrste,za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev živali,ker ne ogrožajo domorodnih živalskih vrst. -Konec citata .
Naj mi prosim kdo od strokovnjakov razloži,kako naj papiga,ki je ogrožena celo v svojem okolju (npr.moluški kakadu,kea,razne vrste ar in amazonk... ) ogrozi naše domorodne vrste,če bognedaj pobegne v našo naravo !
Iz drugega odstavka 21.čl.ZON,je razvidno,da za papige(in ostale živali),ki ne ogrožajo naših domorodnih vrst NE POTREBUJEMO DOVOLJENJA ZA GOJITEV in posledično ne presoje tveganja za okolje.
Razen,če bi sredi zimske idile kak gajstn sivi žako spolno zlorabil kako nič hudega slutečo siničko.
LP

Pozdravljeni!

Z zanimanjem sem prebrala tole debato in moram reči, da kot morebitni kupec ptic (nisem rejka) v sistemski ureditvi vidim tudi prednosti. Razen tega, da se bodo nepregledne razmere najbrž vsaj malo uredile in se bo odkrilo morebitne primerke ogroženih vrst, ki jih prav gotovo kdo ima doma, bo tudi kupec vedel, kdo je kakovosten rejec in kdo ne. Vsekakor pa se mora čimprej sistemsko urediti celotno področje, torej seveda tudi trgovine z malimi živalmi - prodaja neobročkanih ptic bi morala biti pravzaprav prepovedana.

Dokler lahko res prav vsakdo kar brez dovoljenja vzreja ptice, v bistvu sploh ne morem vedeti, kdo je dober rejec in kdo ne, niti tega ne, v kakšnih razmerah ptice odraščajo (če jih kupim v trgovini) - čeprav so med rejci tako vestni in kakovostni kakor tisti drugi, ki imajo pred očmi samo dobiček. Če pa grem k rejcu z dovoljenjem, bom vedela, da sem pri zanesljivi in preverjeni osebi in ji bom tudi veliko prej zaupala, da res poskrbi za svoje živali.

Navsezadnje pa je tudi res, da prodaja nekaterih vrst ptic prinese določen dobiček in če se jih vzreja z namenom prodaje, se mi zdi čisto normalno in primerno, da se ta prihodek obdavči.

Bi pa po mojem mnenju morali dovoljenja razširiti vsaj še na male papige, torej med drugim tudi na skobčevke. To, da jih lahko doma vzreja čisto vsakdo, ki se niti približno ne spozna na vzrejo ptic, se mi namreč zdi zelo narobe. Veliko skobčevk na ta način zaradi neizkušenosti "rejcev" pogine (tako mladičev kot samičk), in to zelo bolečih smrti. In to se ne bi smelo dogajati.

Za prodajo kakršnih koli papig potrebuješ dovoljenje za gojitev, tudi za skobčevke.
Več o tem bo znal povedati Dominik, ki je že tako daleč da čako samo z Ministrstva papir in bo imel dovoljenje za gojenje, mislim da bo prvi rejec posameznik, ki bo imel dovoljenje za gojenje, vsaka mu čast da je šel v to. Tudi jaz še čakam na par odgovorov, predvsem na tega ker sva v družini dva gojitelja in me zanima ali moram za oba dva gojitelja narediti presoje ali je vezano na lokacijo in kako ker je drug gojitelj mladoleten, kako je s tem, ali kot njegov oče - pooblaščena oseba imam potem ko pridobim dovoljenje za njega tudi sam dovoljenje ali kako. Ker on kot mladoletna oseba ne sme počet ničesar, ker jaz moram vse dokumente podpisat in ne vem kako bodo to rešili. Ne bi pa rad delal nekaj na pamet in potem imel pozneje probleme, ker zadeva ni poceni.

Res, tudi za prodajo skobčevk potrebuješ dovoljenje? No, to me pa veseli, da slišim. Tako ali tako so cene ptic dosti prenizke in marsikdo sploh ne ceni živali, če jo kupi za tako malo denarja. Žalostna resnica. Če vprašate mene, bi se morale cene skobčevk gibati med 50 in 100 evri. Ob ceni 15 ali 20 evrov se komaj pokrijejo stroški vzreje, če sploh. Marsikoga premami nizka cena, pa verjame, da "itak ne bo prevelike škode, če vzame skobčevko". Ne pomisli pa, da skobčevka lahko živi tudi 10 let in da s tem prevzame odgovornost za njeno življenje.

V Nemčiji je sicer posebno dovoljenje potrebno tudi za samo vzrejo ptic (ne nujno s komercialnim namenom), kar se mi zdi še veliko bolje. Tako se vzreje loti res samo tisti, ki ve, kaj počenja in kako mora poskrbeti za zarod. Upam, da bo Slovenija enkrat vendarle šla v to smer.

Mogoče se komu zdim v tej točki precej brezkompromisna, ampak v prvi vrsti me vodi skrb za dobrobit ptic, katerih življenja niso čisto nič manj vredna od življenj drugih živih bitij. Marsikdo to zelo podcenjuje in že ob nakupu skobčevk sanjari samo še o malih ptičkih. Ali pa misli, da če kupi parček, bo kar vselej avtomatsko imel mladičke. Ni res; to se da uspešno preprečevati in vsaj toliko odgovornosti do porajanja novega življenja bi vsakdo res moral imeti. Papige niso kot rastline, ki jih za svoje veselje razmnožuješ s potaknjenci, pa ti enkrat uspe, drugič ne! Jaz sama, kljub temu da imam parček, ne bi nikoli šla v rejo. Zdi se mi preprosto preveč tvegano početje.

Veliko uspeha pri pridobitvi dovoljenj!
Meni osebno se ta pot zdi zelo prava, kar se bo pri kakovostnih rejcih sčasoma gotovo tudi pokazalo.

Srečno,
ana

Lp, ana

G.Darko Kavaš trditve, da bo g. Dominik prvi , ki bo imel papirje je nepoznavanje te problematike, ustvari neseznanjanje spredpisi .Že Leta 2005 smo nekateri člani društev te vloge za dodelitev gojitve ptic, prosto živečih vrst oddali na ministerstvo za okolje-- ARSO.Leta 2006 in 2007 smo tako dobili rešitve in sklep.Takih gojiteljev je kar nekaj,seveda so pa vsi napisali, da bodo gojili ptice predvsem kot hobi in ne bo potekala samo v komercialne namene.Tudi sam sem med njimi.In nekaj komentarjev nazaj vam in vsem ostalim uporabnikom foruma je g. Kongo lepo odgovoril.Bi je namreč poleg ko smo pripravljali to dokumentacijo
Lp Vinko Bogataj

če bi bilo to tako kot vi rečete, sploh ne bi bil noben problem in bi vsi gojitelji imeli to dovoljenje, vendar ga nimajo in ga ne bodo imeli dokler ne naredijo presoje tveganja, g.Kongo pa mi naj razloži, kateri minister je določil vrste papig, če sami vemo po vseh dopis ki jih je zveza dala in tudi pripravila seznam papig, za katere naj ne bi potrebovali dovoljenja , vendar do danes noben minister ni dal blagoslova preko tega seznama, ki ga je pripravila zveza in še vedno velja tisti ki je na strani ministrstva. Zakaj ko na ministrstvu sprašuješ, če se lahko obrneš na katerega gojitelja, ki že ima to zadevo urejeno, vedno dobiš odgovor, da ima zadevo trenutno rešeno le ZOO Ljubljana in ministrstvo nima teh evidenc, potem so se morale nekje izgubit ali založit in ali ta dovoljenja veljajo za kaj drugega, koliko sem jaz seznanjen z zadevo se ta dovoljenja ki jih imate dobijo za križance ali nekaj takega, če pa nimam prav se pa opravičujem in mi gospoda na ministrstvu in Arsu ni dala dobrih odgovorov in bi prosil če mi lahko kdo pošlje to dovoljenje po elektronski pošti, da ga pošljem tej gospe in ji povem da jaz potrebujem enako dovoljenje kot jo že ima dosti gojiteljev v Sloveniji in naj mi ne dajejo nekih nepravilnih odgovorov. Prosim če g. Conure lahko pošljete to dovoljenje da se obrnem na gospo na ministrstvu in ji pomolim list pod nos in povem da jaz potrebujem ta papir in nič drugega in bo problem REŠEN in bom lahko normalno prodajal papige in jih oglaševal na raznih spletnih portalih, oglasnikih in ne bom imel nobenega problema z raznimi inšpektorji.

Prosim da ne mešate te papirje ki ste jih pridobili ali tako nekako in ne zavajate javnosti,
vsi če bi želeli da bi pridobili DOVOLJENJE ZA GOJENJE o katerem se mi tukaj pogovarjamo, bi morali narediti presojo tveganja, ampak tega ni nihče naredil, ker se je zalomilo pri denarju, ker ste mislili takrat vsi da bo to za vas naredila zveza in ta strošek tudi plačala, in do tega dogovora ni prišlo, imam vsa elektronska sporočila katera so se takrat pisala na ministrstvo, ker sem sam hotel pridobiti to dovoljenje, vendar mi ga brez presoje tveganja niso dali in so prihajala nazaj kot odgovori k zvezi in ni prišlo do nobenega dogovora sami veste da tudi vi osebno niste plačali presoje tveganja in ne reči da imate to dovoljenje, ker ste to dovoljenje pridobili, ki ga potrebujete da lahko če imate te vrste papig razstavljate na razstavah in morate ta dokument priložit, če pride kak inšpektor. Poleg tega če želite imeti papige za komercialno rabo potrebujete za vse vrste papig presojo tveganja in posledično DOVOLJENJE ZA GOJENJE. Da se ne bomo razumeli narobe, pri tem dovoljenju je samo problem PRESOJA TVEGANJA in zakaj, ker ta presoja ni poceni .

Spodaj je odgovor od g. N.Hafner ki je zaposlena na tem ministrstvu in sem ta problem reševal v mesecu januarju in februarju 2012 in dobil odgovore, katerega tudi prilagam spodaj, če pa potrebujete še kak odgovor, vam ga bom dal in priložil saj imam zajetno dokumentacijo, katero sem pridobil od te gospe in kaj vse potrebujem da dobim dovoljenje,


From: N.Hafner@gov.si [mailto:N.Hafner@gov.si]
Sent: Monday, January 09, 2012 2:12 PM
To: papige.kanarcki@gmail.com
Subject: RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


No upam, da bomo prišli stvari do dna. Res je, da je v skladu s sedmo alineo, drugega odstavka 2. člena Pravilnika o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, treba za papige, ki so navedene v prilogi 2 omenjenega pravilnika in se nameravajo gojiti v komercialne namene, pridobiti dovoljenje za gojitev (torej za vrsti skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus). Omenjeni vrsti sta v Sloveniji tujerodni, zato je treba v skladu s četrtim odstavkom 21. člena Zakona o ohranjanju narave predhodno izvesti postopek presoje tveganja za naravo.
Lep dan!
Nataša Hafner

Nataša Hafner

_______________________

Agencija Republike Slovenije za okolje
Sektor za ohranjanje narave
Vojkova 1b, 1001 Ljubljana, p.p. 2608

pisarna: Vojkova 52
Tel.: +386 (0)1/280 40 01
Fax: +386 (0)1/280 40 25
E-mail: n.hafner@gov.si, cites.arso@gov.si


ODGOVORE JE POTREBNO BRATI OD SPODAJ NAVZGOR, ker so potekali v takem vrstnem redu.


Preberite si Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200762&stevilka=3356)



<papige.kanarcki@gmail.com>
12.01.2012 13:17 Za <N.Hafner@gov.si>

Kp
Zadeva RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig






Za kanarčeke (Serinus canaria) in avstralske ščinkavce (Teniopygia guttata) prvič ne rabite dovoljenja in nerabite presoje!!!!!!!!!!!!!!!!!

Tudi če jih prodajam – komercialno gojenje.

Lp

Darko


From: N.Hafner@gov.si [mailto:N.Hafner@gov.si]
Sent: Thursday, January 12, 2012 11:49 AM
To: papige.kanarcki@gmail.com
Subject: RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


Pozdravljeni,

presojo se naredi na trenutno gojitveno stanje za vrste, ki se gojijo in so tujerodne (definicija tujerodnih živalskih vrst je podana v 11.členu ZON, ko se določujejo pojmi in sicer je: Tujerodna (alohtona) živalska vrsta je tista, ki jo naseli človek in v biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za tujerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.) in ja zanje treba narediti presojo tveganja (to so vse vrste tujerodnih ptic rezen tistih, ki so navedene v prilogah 1 in 2 Pravilnika o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev in se ne uporabljajo v komercialne namene (velja za papaige)).

Presoja se lahko naredi tudi za vrste, ki jih nameravate gojiti in boste zanje zaprosili za dovoljenje za gojitev, s tem da tega namena ne mislite realizirat šele čez morda 10 let....namreč po preteku dovoljenja je treba zaprositi za podaljšanje in ob tem je treba dopolniti tudi presojo, ker se lahko v tem obdobju gojitveno okolje bistveno spremeni.

Za kanarčeke (Serinus canaria) in avstralske ščinkavce (Teniopygia guttata) prvič ne rabite dovoljenja in nerabite presoje!!!!!!!!!!!!!!!!!

Sicer vam pa citiram Pravilnik o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Uradni list RS št. 43/02)

3. člen
(definicija presoje tveganja)
(1) Presoja tveganja se izvede za vsak primer vnosa ali gojitve posebej, pri čemer se presoja izvaja za vsako taksonomsko kategorijo, tudi nižjo od vrste. Presoja se izvaja tudi za posamezne dele rastlin ali živali, ki se lahko samostojno razmnožujejo na kakršenkoli način.
(2) Vnos po prejšnjem odstavku je enkratni vnos ali vnos, ki se izvede z večkratnimi, v naprej določenimi delnimi vnosi v obdobju največ petih let.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se presoja tveganja ne izvede za vsak primer gojitve posebej, kadar isti predlagatelj goji živali iste taksonomske kategorije pod istimi pogoji in na isti lokaciji v obdobju petih let od začetka gojitve.
(4) Glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se presoja tveganja v primeru ponovnega vnosa ali gojitve po obdobju petih let od začetka prvotnega ali predhodnega vnosa ali gojitve, za katero se je opravila presoja tveganja, izvede na podlagi prvotne presoje tveganja, ki se dopolni z ugotovitvami o morebitnih posledicah, nastalih zaradi prvotnega ali predhodnega vnosa ali gojitve.
4. člen
(metoda, postopek)
(1) Presoja tveganja se izvaja na podlagi splošno priznanih strokovnih podatkov in informacij, ki lahko vključuje podatke o presoji tveganja, ki je bila že opravljena za enak vnos ali gojitev enake rastline ali živali v enakem ali primerljivem ekosistemu na drugih lokacijah.
(2) Ekosistem je primerljiv, kadar se niti njegova funkcija niti biotski in abiotski dejavniki količinsko in kakovostno bistveno ne razlikujejo od ekosistema, v katerega se namerava vnašati ali v njem gojiti.
(3) Podatki iz postopka presoje tveganja se ovrednotijo s količinskega in kakovostnega vidika, s številčno določljivimi ali izmerljivimi elementi in tudi opisno.
5. člen
(vrednotenje)
(1) V postopku presoje tveganja se vrednotijo:
– lastnosti in značilnosti rastlin ali živali, katere se vnaša ali goji,
– značilnosti sprejemnega okolja z morebitnimi posebnostmi, s poudarkom na ohranjenosti in naravovarstveni vrednosti sprejemnega okolja,
– potencialni vplivi rastlin in živali, katere se vnaša ali goji, na druge rastline ali živali in na sprejemno okolje s poudarkom na zavarovanih, ogroženih, endemičnih, za delovanje ekosistema ključnih in drugih rastlinah in živalih, ki bi jih vnos ali gojitev lahko prizadela, če se oceni, da bi se ti vplivi dejansko uresničili,
– namen vnosa in gojitve.
(2) Pri vrednotenju vplivov na naravo je treba upoštevati predvsem nevarnost:
– zasedanja življenjskega prostora domorodnih vrst,
– izrinjanja in ogrožanja domorodnih vrst, vključno z ogrožanjem njihovega zdravja,
– križanja z domorodnimi vrstami in posledično izgube genskega materiala in genske raznovrstnosti,
– izgube ali degradacije habitatov,
– pojava drugih nezaželenih posledic za naravo in biološko raznovrstnost.
(3) Pri vrednotenju se upošteva dejanske in možne, kratkoročne in dolgoročne ter neposredne in posredne učinke vnosa ali gojitve na naravo.
6. člen
(poročilo)
(1) Pravna ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) opravi presojo tveganja pred vnosom ali gojitvijo. Obvezni sestavni del presoje tveganja je poročilo o presoji tveganja (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
(2) Sestavni deli poročila so opis uporabljene metodologije, opis tujerodne rastline ali živali, opis sprejemnega okolja, opis nameravanega vnosa ali gojitve, ocena pričakovanih vplivov na naravo in pričakovanih sprememb v naravi, predlog ukrepov, ki preprečujejo okrnitev narave in sklepna ocena.
(3) V poročilu je treba navesti vse predpise, ki jih je treba upoštevati pri obravnavanem vnosu ali gojitvi.

Vse potrebne informacije o gojitvi, presoji in zakonodaji dobite tudi na spletni strani ARSO: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/Presoja%20tveganja%20za%20naravo/

Lep dan!

Nataša Hafner
<papige.kanarcki@gmail.com>
12.01.2012 10:47
Za <N.Hafner@gov.si>

Kp
Zadeva RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig








Pozdravljeni

Glede presoje tveganja za naravo ali je dovolj , da naredim eno presojo tveganja za naravo in mi potem velja za vse vrste ptic ki so na v prilogi tega pravilnika v seznamu 1 in 2 ali moram za vsako vrsto skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus) kanarček (Serinus canaria) in avstralskih ščinkavcev ali zebric (Teniopygia guttata) in tudi za tiste ptice, ki niso naveden v teh dveh seznamih, narediti za vsako vrsto svojo presojo ali je dovolj ena presoja. Da vem narediti seznam papig, katere sploh bom gojil v prihajajočem času, saj kot sem zasledil je potrebno dovoljenje in presojo obnavljati vse na pet let. Ali to drži? Da vem ko bom naročal presojo tveganja pri pooblaščencih ki jo lahko naredijo, za katere vrste papig jo sploh potrebujem. Da ne bom imel težav, ko bom čez par let se odločil za drugo vrsto appig in potem zopet potreboval presojo tveganja, katera je povezana s velikim denarnim stroškom za posameznega gojitelja.


Lp

Darko



From: N.Hafner@gov.si [mailto:N.Hafner@gov.si]
Sent: Monday, January 09, 2012 2:12 PM
To: papige.kanarcki@gmail.com
Subject: RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


No upam, da bomo prišli stvari do dna. Res je, da je v skladu s sedmo alineo, drugega odstavka 2. člena Pravilnika o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, treba za papige, ki so navedene v prilogi 2 omenjenega pravilnika in se nameravajo gojiti v komercialne namene, pridobiti dovoljenje za gojitev (torej za vrsti skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus). Omenjeni vrsti sta v Sloveniji tujerodni, zato je treba v skladu s četrtim odstavkom 21. člena Zakona o ohranjanju narave predhodno izvesti postopek presoje tveganja za naravo.
Lep dan!
Nataša Hafner

<papige.kanarcki@gmail.com>
09.01.2012 13:25

Za <N.Hafner@gov.si>

Kp
Zadeva RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig










Tudi če jih prodajam- gojim za komercialno rabo: skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus) in vrste ptic pevk: kanarček (Serinus canaria) in avstralskih ščinkavcev ali zebric (Teniopygia guttata) NE POTREBUJEM DOVOLJENJA ZA GOJENJE


LP

DARKO


From: N.Hafner@gov.si [mailto:N.Hafner@gov.si]
Sent: Monday, January 09, 2012 1:14 PM
To: papige.kanarcki@gmail.com
Subject: RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


Pozdravljeni,

če gojite oz. nameravate gojiti le vrste papig: skobčevka (Megalopsittacus undulatus), nimfa (Nymphicus hollandicus) in vrste ptic pevk: kanarček (Serinus canaria) in avstralskih ščinkavcev ali zebric (Teniopygia guttata) potem po Pravilniku o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev ne rabite dovoljenja sploh. Če pa med drugim gojite tudi druge vrste, ki niso navedene v prilogi 1 in 2 tega pravilnika in so med drugim to še tujerodne vrste potem rabite dovoljenje in tudi presojo. Presojo morate posredovati skupaj z vlogo. Lahko jo posredujete tudi naknadno, kot dopolnitev k vlogi, vendar vam preden ne upoštevamo presoje tako ali tako ne moremo izdati dovoljenja. Uporabljajte latinska imena vrst za pregledovanje seznamov, namreč to so edina verodostojna poimenovanja živalskih in rastlinskih vrst, ki nikoli niso dvoumna in so po vsem svetu enaka.

Za morebitno pomoč pri tem vam posredujem še spletno povezavo do našega registra zavrovanih in ogroženih vrst - REZA (https://sirena.arso.gov.si/ oziroma https://sirena.arso.gov.si/reza/), ki je javno dostopen. Vanj se registrirate s klikom na zavihek "Registracija" in vpišete potrebne podatke, nato po e-pošti avtomatsko dobite uporabniško ime in geslo s katerim lahko vstopate v aplikacijo....

Lep dan!

Nataša Hafner
<papige.kanarcki@gmail.com>
09.01.2012 12:31


Za <N.Hafner@gov.si>

Kp
Zadeva RE: Dovoljenje za gojenje - ptic papig












Zahvaljujem se vam za tako hiter odgovor.

Vendar če prav razum po vašem odgovoru, če hočem gojiti papige za komercialno rabo(prodajo,…) potem rabim Presojo tveganja za naravo tudi za tiste ptice-papige iz - PRILOGA 2 - Prosto živeče vrste ptic iz reda papig (Psittaciformes), za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev.
Ali razumem prav ali si narobe razlagam. Če hočem gojiti skobčevke, nimfe, zebrice, kanarčke potem moram narediti presojo tveganja za naravo.
Ker v tem primeru morem prvo narediti presojo tveganja, kar lahko naredim za vse vrste papig naenkrat in za oba gojitelja hkrati z enimi stroški in potem to presojo priložiti k vlogi ali lahko to presojo naredim pozneje, ker po pogovoru ta presoja traja kar nekaj časa, medtem pa jaz nimam dovoljenja za gojenje in če mi kdo pride v kontrolo sem naredil prekršek in lahko pride do zasega ptic.

Lp

Darko


From: N.Hafner@gov.si [mailto:N.Hafner@gov.si]
Sent: Monday, January 09, 2012 10:52 AM
To: papige.kanarcki@gmail.com
Subject: Re: Dovoljenje za gojenje - ptic papig


Pozdravljeni,

glede na to da se oba gojitelja nahajata na istem naslovu in uporabljata načeloma isti gojitveni prostor ne vidnimo razloga, da vama nebi izdali skupnega dovoljenja za gojitev, ki se bo osebno vročilo obema strankama.

Posredujem vem potrebne informacije in podatke za pridobitev dovoljenja za gojitev prosto živečih živalskih vrst, ki ga mora pridobiti vsaka fizična ali pravna oseba, ki se namerava ukvarjati z omenjeno dejavnostjo. Več o določbah predpisanih za gojitev si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/gojitev/

Dovoljenje se pridobi na podlagi vloge (v priponki), ki se vloži na sedež Agencije RS za okolje (ARSO), Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.
Dostopna je tudi na spletni strani ARSO: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/gojitev/1_Vloga_gojitev_obrazec.pdf

Za izdajo dovoljenja se plača upravna taksa v znesku 22,66 EUR in se lahko plača na podračun javnofinančnih prihodkov z nazivom: Upravne takse – državne in številko računa: 0110 0100 0315 637 z navedbo reference: 11 25232-7111002-35600012. Potrdilo o plačani taksi priložite vlogi.

Spodaj navajam še nekaj uporabnih informacij glede gojitve.....

V primeru gojitve tujeriodnih vrst živali (op. živali ki ne živijo v naravi v Sloveniji) je treba vlogi priložiti poročilo o opravljeni presoji tveganja za naravo, ki jo opravi pooblaščen presojevalec. Seznam pooblaščenih presojevalcev vam posredujem v priponki, dostopen pa vam je tudi na spletni stranui ARSO: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/Presoja%20tveganja%20za%20naravo/Seznam%20poobla%c5%a1%c4%8dencev_16-8-2010.pdf

V skladu s Pravilnikom o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Uradni list RS št. 62/07) za nekatere prosto živeče živalske vrste (ptice pevke in papige) ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev. Seznam tako imenovanih izjem je naveden v prilogi 1 in 2 pravilnika (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200762&stevilka=3356).

Osnovne informacije glefde označevanja so podane na naši spletni strani: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/ozna%c4%8ditev/. Ko obročkate vaše ptice je treba to javiti pooblaščenemu veterinarju ki lahko opravlja označitve. Šele ko je označitev vpisana v evidenco ROZ (Register označenih živali) je veljavna. Seznam označevalcev je dostopen na spletu: http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/ozna%c4%8ditev/oznacevalci%20in%20dobavitelji.html oziroma http://www.arso.gov.si/narava/%c5%beivali/ozna%c4%8ditev/Seznam%20poobla%c5%a1%c4%8denih%20ozna%c4%8devalcev_14-01-11.pdf. Pri tem se obrnete na najbližjega veterinarja, ki opravlja označitve.

V prvem odstavku 21. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-ZON-UPB2, 61/06-ZDru-1, 32/08-odlUS, 8/10–ZSKZ-B) je določeno, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih vrst, pridobiti dovoljenje za gojitev, ki se za tujerodne vrste v skladu s četrtim odstavkom navedenega člena izda po predhodno izvedenem postopku presoje tveganja za naravo. ZON v sedmi točki prvega odstavka 11. člena opredeljuje pojem gojitve živali kot hranjenje, omogočanje razmnoževanja, križanje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v prostoru, ločenem od narave (ogradi, obori, kletk, bazenih, koritih in v podobnih prostorih), zlasti z namenom pridobivanja hrane, lova, prodaje, učno-vzgojnega ali znanstvenoraziskovalnega dela ter zaradi ohranitve vrste.
Navedeni 11. člen ZON v prvi točki prvega odstavka opredeljuje domorodno (avtohtono) živalsko vrsto kot tisto, ki je v določenem ekosistemu naravno prisotna, medtem ko v 21. točki prvega odstavka opredeljuje tujerodno živalsko vrsto kot tisto, ki jo je naselil človek in v življenjski združbi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna. Peti odstavek 21. člena ZON določa, da se dovoljenje za gojitev pridobi, le če gojitelj zagotovi pogoje osamitve gojitvenega prostora od stičnega ekosistema in je gojitveni prostor povezan s stičnim ekosistemom preko naprav, ki blažijo negativne vplive. V skladu z 22. členom ZON mora lastnik gojene živali skrbeti, da slednje ne pobegnejo v naravo, za škodo, ki jo povzročijo gojene živali, pa je ne glede na krivdo odgovoren lastnik. Nadalje ZON v 22. členu navaja, da se pobeg gojenih živali v naravo glede možnih škodljivih posledic šteje kot okrnitev narave.
V primeru, da se nameravate z gojitvijo ukvarjati za komercialne namene, t.j. prodajo na trgu, so podrobni pogoji za izdajo dovoljenja določeni z Uredbo o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Uradni list RS, št. 39/08), ki v 28. členu določa, da je pred začetkom gojitve osebkov prosto živečih živalskih vrst potrebno pridobiti dovoljenje za gojitev. Dovoljenje za gojitev se izda ob izpolnjevanju pogojev iz 29. člena Uredbe o trgovini, ki v prvem odstavku določa, da mora vložnik upravnemu organu posredovati:
- ime in naslov izvajalca,
- lokacijo in datum začetka dejavnosti gojitve,
- znanstveno (op. dvoimensko latinsko poimenovanje vrst) poimenovanje gojenih vrst ter vrsto izdelka, s katerim se pridobi komercialna korist, če se živali gojijo za prodajo,
- podroben opis matične skupine osebkov (op. lahko je stalno formirana ali se dopolnjuje z vključevanjem novih osebkov), ki vključuje navedbo njihove starosti, spola in razpoznavnih znakov,
- dokazila o njihovi zakoniti pridobitvi (op. računi, potrdila, izjave gojiteljev, druga dokazila),
- poznane ali verjetne genetske povezave med pari,
- trenutno velikost populacije z navedbo števila osebkov po spolu in starosti, znano ali pričakovano število letne produkcije mladičev,
- opis bivalnih razmer in pripomočkov za oskrbo trenutne in predvidene populacije,
- opis zaščitnih ukrepov za preprečitev morebitnega pobega osebkov
- podroben opis upravljanja z gojitveno populacijo in potomci, ki vključuje opis ravnanja s pričakovano produkcijo potomcev, njihovo morebitno vključevanje k matični skupini osebkov ter opis razmnoževalne sposobnosti vsake generacije, vzrejene v ujetništvu,
- dokumentacijo o pridobitvi druge generacije potomcev in opis uporabljene metodologije gojitve oziroma opis druge uporabljene metodologije, s katero se pridobi druga generacija potomcev.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo.

Lep pozdrav

Nataša Hafner








________________________

Agencija Republike Slovenije za okolje
Sektor za ohranjanje narave
Vojkova 1b, 1001 Ljubljana, p.p. 2608

pisarna: Vojkova 52
Tel.: +386 (0)1/280 40 01
Fax: +386 (0)1/280 40 25
E-mail: n.hafner@gov.si, cites.arso@gov.si
<papige.kanarcki@gmail.com>
09.01.2012 10:35



Za <n.hafner@gov.si>

Kp
Zadeva Dovoljenje za gojenje - ptic papig










Pozdravljeni

Ker želim oddati vlogo za PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA GOJITEV ŽIVALI PROSTOŽIVECIH VRST, me zanima kakšen je postopek. Ker bom gojil za enkrat takšne vrste papig, za katere ni potrebna presoja tveganja za naravo(Melopsittacus undulatus, Nymphicus hollandicus).

Ker sva na enem naslovu dva gojitelja in oba gojiva papige, me zanima ali je potrebno oddati vlogo za oba gojitelja ali lahko oddava skupno vlogo(oče in sin-mladoletna oseba). Pozneje ko bova začela gojiti vrste papig za katere bo potrebna presoja tveganja za naravo ali morava oba narediti za enako vrsto vsak posebej to presojo ali je to vezano na lokacijo ali kako drugače.
Ker sva člana ZVEZE DRUŠTEV GOJITELJEV PTIC SLOVENIJE in pri njih preko društva naročava obročke, kateri so potrebni za označevanje oziroma obročkanje papig. Kot sem zasledil je potrebno najkasneje v 10 dneh po obročkanju papige, sporočiti označevalcu da je bila papiga obročkana , me zanima komu je to potrebno sporočat.
Ker s temi vrstami papig sodelujeva tudi na različnih razstavah po Sloveniji, ali je za to potrebno tudi kako posebno dovoljenje ali to mora zagotoviti sam organizator razstave (komercialni (npr. za prodajo, za prikazovanje javnosti)).

VIII. VLOGI PRILAGAM NASLEDNJA ZAHTEVANA DOKAZILA:
1. porocilo o opravljeni presoji tveganja za naravo
(samo v primeru gojitve tujerodnih vrst)
2. dokazila o zakoniti pridobitvi za vsak posamezen osebek maticne skupine
(npr. uvozno dovoljenje, potrdilo o poreklu, izjava gojitelja, racun, ipd) – sin dobil za darilo za rojstni dan en par in potem sva začela z gojenjem in zamenjala mladiče z drugimi gojitelji, kakšno dokazilo naj priložim

3. dokazila o pridobitvi druge generacije potomcev –kakšno dokazilo je za to potrebno
4. izjavo, da postopek oznacevanja poteka na predpisan nacin – ali to napišemo sami ali mora podati to izjava kak pooblaščen označevalec ali sam dobavitelj obročkov
5. dokazila, da so zagotovljeni pogoji osamitve gojitvenega prostora od sticnega ekosistema, da
je gojitveni prostor povezan s sticnim ekosistemom preko naprav, ki blažijo negativne vplive, ter
da se izvajajo zašcitni ukrepi za preprecevanje pobega osebkov v naravo – ali lahko tu priložimo fotografije gojitvenega prostora.

Glede presoje tveganja za naravo, me zanima za katere vrste papig je potrebno ali mi lahko pošljete seznam teh vrst. Ker sva na enem naslovu dva gojitelja (oče in sin), me zanima ali je potrebno za vsako vrsto papig za katero je potrebna presoja narediti za vsakega gojitelja, če bova gojila enake vrste papig ali je kakšen drugačen postopek in ali je to vezano na lokacijo, saj imava papige v istem prostoru.

Zanima me tudi na koga se lahko obrnem za več informacij.

Že vnaprej se zahvaljujem za vaše odgovore.

Lp

darko








_
[u]

Evo pa sem dočakal dovoljenje za vzrejo modročelih amazonk. Baje da eden prvih v sloveniji.

popaj je napisal/a:Evo pa sem dočakal dovoljenje za vzrejo modročelih amazonk. Baje da eden prvih v sloveniji.

Nas je več z dovoljenjem modročelih amazonk!

Oprosti tako so mi rekli na arsu.