Nimfa - ena ali dve?!?

Lepo pozdravljeni vsi ljubitelji naših pernatih prijateljev!

Pred slabim mesecem smo postali lastniki ročno hranjene sive nimfe, samčka, ( Koko-ta ) ju3 bo star 5 mesecev. Zelo lepo se je vživel v naše okolje, v naš dom in je res pravi cartek. On bi bil cele dneve zunaj kletke, mi sedel na rami, glavi, se božal, skratka res je v pravem pomenu hišni ljubljenček in ne samo papagaj za gledat v kletki...on prav sam išče bližino in družbo nas, mene, ravno zdaj mi je priletel sedet na leptopa iz vrha kletke, da je bližje meni in se "pogovarja" z mano
Vse lepo in prav...zdaj pa imamo možnost nabavit še eno, tut ročno hranjeno nimfo, po možnosti samičko pri istem rejcu kot smo vzeli to in me zanima sledeče...razlika v starosti bi tako bila minimalna, cca. 2 meseca med njima. Ali se bo potem Koko oddaljil od nas, mene, glede na to, da bo imel sebi enakega ( pernatega ) prijatelja? Če bi se potem z obema ukvarjali kot se pač zdaj z tem enim bi ostala oba lepo "udomačena"? Koliko je to aktivnega ukvarjanja z dvema na dan recimo? Ker ravno cele dneve nimamo se časa "papagajčkat", glede na to, da še imam doma družino, otroka, moža in še en kup drugih živali...drugo nimfico bi radi nabavli predvsem zaradi tega, da, ko je Koko res sam doma, vseeno nebi bil sam, če me razumete kaj mislim...in, če bi se v tem primeru oddaljil od nas pol imamo res raje samo njega, da ostane tak scartan še naprej kot je, ker že imamo 2 Agapornisa Fischerja "divja" dovolj
Upam, da mi pomagate z nasveti, izkušnjami, bom vesela prav vsakega odgovora, ki mi bo pomagal pri naši odločitvi kaj naj naredimo...hvala vam

Lep dan in lp

Lepo pozdravljena, Kitty!

Veseli me, da razmišljate o tem, da bi svoji nimfi omogočili družbo druge nimfe. Sploh glede na okoliščine (da imate doma še družino in vrsto drugih živali) je to nadvse dobra in primerna odločitev. Kolikor spremljam tuje forume (predvsem nemške), odločno zagovarjajo, naj bi imeli papige v paru. Kot si prav ugotovila že sama - če se ptičku ne moreš posvečati cel dan (in tukaj dodajam, da se mu pravzaprav nikoli ne moreš), je v njegovo dobro, da mu omogočimo družbo iste vrste. Pravzaprav smo to kot odgovorni lastniki tudi obvezani storiti. Sploh pa je to pomembno, ko gre za papige, ki v naravi živijo v večjih jatah ali parih, torej niso samotarke. In nimfe enako kot skobčevke niso samotarke.

Prepričana sem, da ti bodo tudi forumaši pritrdili, da nimfe v paru ostanejo udomačene. Primerov za to je več kot dovolj. Na tem in drugih forumih. Je pa logično, da v paru več časa posvečata tudi druga drugi - ampak saj v tem je smisel vsega, ni res? Določen repertoar vedenja lahko žival razvije in pokaže samo z drugo živaljo iste vrste, vse od skupnega letenja, igranja, čiščenja, zaljubljenosti, skupnih nežnosti ali tudi prepirov, govorjenja istega jezika - vsega tega človek ptici na njeni vrsti ustrezen način ne more nuditi.

Ptica ni žival za crkljanje, vsaj v prvi vrsti ne, in to bi morali imeti vselej pred očmi. Ne bom se sicer spuščala v vprašanje ročne hranjenosti (čeprav imam glede tega določene pomisleke), ampak še zmeraj lažje vidim ročno hranjeno žival, ki ima omogočeno družbo vsaj enega predstavnika iste vrste kakor eno samo malo papigo, ki je dolga leta obsojena samo na človeško družbo. Vse družabne papige (sploh ročno hranjene, torej take, ki so že vajene človeka in ga povezujejo s hrano in ugodjem) zelo iščejo družbo in bližino, zato je nimfa seveda vsakomur "za petami", ampak to za papigo kljub temu ni običajno vedenje. Lahko bi naredili preprost preizkus, da bi to preverili: če bi imela družbo druge nimfe, ali bi še zmeraj v prvi vrsti priletela k človeku? Ne - priletela bi takrat, ko bi si tega resnično zaželela. In to je še veliko lepše darilo. Že udomačene nimfe bodo vedno priletele tudi k človeku in iskale njegovo bližini. Je pa logično, da bodo na začetku morda tako navdušene nad družbo svoje vrste, da bo človek "v drugem planu". Ampak saj tako je tudi prav

Prepričana sem, da je prav, da nimfi pripeljete družbo, torej samičko. Z dvema pticama ni bistveno več dela kot z eno, boste pa imeli veliko bolj zadovoljno in srečno ptico, ki sme živeti v družbi vsaj enega predstavnika svoje vrste. Če že ne bosta nenehno v vaši bližini in iskala stalen fizični stik z vami, pa ju bo toliko lepše opazovati pri skupni igri! Prav gotovo pa se ne bosta čisto odtujila, če jima je tudi človeška družba ljuba, tega strahu res ni.

Lep pozdrav,
ana

Ana,

res hvala lepa za izčrpen odgovor in upam, da se še bo oglasil dejansko kakšen lastnik nimf in še kdo kaj pripisal, dodal mnenje, povedal iz prve roke in izkušenj...hvala vsem

Lep večer želim