Značaji naših skobčevk

Dragi vsi,

malo drugačna tema za razgibanje foruma - zanima me, kakšni so kaj vaši pernati razgrajači - značaji živali me vedno tako prevzamejo. Bi napisali kaj več o svojih?

Da na kratko predstavim svoje pernate sostanovalce:
- Ronja (najstarejša samička, ki mi posoja tudi forumsko ime): kljub temu, da je največja v skupini in da je kar precej dominantna samička, je čisti strahec, ko gre za stik s človekom. Pred roko beži, kot da jo hočeš nabosti na raženj. Njo sem (kar se vsekakor ne bo ponovilo več) kupila v trgovini, zato o njeni preteklosti ničesar ne vem. Je modre barve z rumenim obrazkom, malo bolj zajetna lenobica, ki bi najraje samo posedala na eni veji in ves ljubi dan ne počenjala ničesar. Že od začetka bolj slabo leti, pa ne vem, ali gre to pripisati njeni ležernosti ali tudi kakšni preboleli poškodbi peruti. Odkar se je pridružil še en par skobčevk, se končno spravi tudi ven in z njimi napravi par krogov po sobi. Njena posebnost: ko ugasnem luč, se spravi plezat po kletki, ker na vsak način hoče nekam čisto drugam. Tako je tudi dobila ime - Ronja, mala razbojnica, ki najraje raziskuje in krempljá po kletki v trdi temi. Da bi šla na roko? Kje pa.....
- Piccolo (vzet iz zavetišča): Ronjin partner. Siv z rumenim obrazkom. Tudi čisti strahek, kar se tiče človeka: čeprav pred roko ne beži, pa nanjo ne gre. Je pa izredno ljubezniv in ljubeč do vseh v jati, zelo redko se nad kom razjezi. In strašno lepo poje. Njegova posebnost: ne mara prosa v baru. Hm? ... Čuden ptič Med obrokom najraje grizlja svoj otrobek in se spravi nekam, kjer ima pred drugimi mir. Je najmanjši v jati, sparčkan z največjo ptičko, hehe.
- Lili (kupljena pri rejcu): belo-svetlo modra skobčevka s sivimi lisami. Zanimivo je, da ima voščenico svetlomodro do svetlo bež barve. Na začetku je bila še malo zadržana, potem pa si je kar hitro priborila enakovreden položaj v jati - in z Ronjo nekako sporazumno vladata v paru. Je strašno predrzna in nagajiva. In radovedna, kot skobčevke pač morajo biti. Pravi srček. Pa zamerljiva tudi - če me nekaj dni ni doma in ji po vrnitvi ponudim bar na dlani, me še pogleda ne. Šele ko vidi, da na dlan skoči Riko, se nekam murkasto približa in skoči na prst še ona. Je pa drugače tudi zelo nežna ptička, ki se prav rada ljubkuje z Rikom. V vseh možnih položajih (npr. obesi se na vejo in se z glavo navzdol kljunčka z njim).
- Riko (kupljen pri istem rejcu; ni v sorodu z Lili): Lilijin partner. Dvobarven (modro-zelen) z rumenim obrazkom, zelo intenzivnih barv. Strašno rad flirta z vsem, kar leze in gre (ali pa tudi samo stoji pri miru, on pa se v njem ogleduje - recimo s kovinsko posodico za hrano). Piccolo mora kar paziti, da mu ne bi speljal Ronje (ona bi kar bila za stvar) in vsaj nekajkrat na dan odločno posredovati. Potem Riko odneha ali pa nadaljuje flirt kar s Piccolom. Zelo rad prepeva, včasih pa tudi kar malo vrešči, če ima slab dan in je malo tečen. Posebnost? Vedno me parkrat pokliče nazaj, če grem iz sobe. In zamerljiv tudi ni - samo da je na svetu ljubezen in da se lahko prepeva in flirta, pa je čisto srečen.

Vsi skupaj se odlično razumejo. Razen običajnih ptičjih dram flirtanja in poskusov speljevanja partnerja (kar itak počenja samo Riko) ni nobenih posebnosti. Nobenih velikih prepirov ali nemogočega vreščanja ali pretepanja, da bi frčalo perje. Radi skupaj počenjajo stvari, skupaj so v kletki, skupaj gredo ven - vse se počenja v družbi. Riko in Lili mi jesta z dlani, tako da stojita na njej, Ronja je iz roke samo, če ji bar pridržim, da se ji ni treba tudi fizično približati, Piccolo pa ga itak ne šmirgla.
Sem se pa tako navadila na njihovo navzočnost, da mi strašno manjkajo, kadar sem zdoma. Najlepše je zjutraj, ko se zbudim, one tiho čebljajo v ozadju ali pa so tiho, ko pa se premaknem in začnem pretegovati, tudi one začnejo pretegovati nožice in peruti

Zdaj sem pa že radovedna, kako je pri vas doma!

Pozdravljena!

Zanimivo temo si odprla.
Evo, pa da še jaz malo poročam, ker sem tudi čisto navdušena nad skobčevkami .

Doma imam 2 samčka - Koki (zeleno-rumen) je bil izvaljen marca 2012, Buček oz. Buči kot ga kličem (belo-lila) pa junija 2012. Nisem ju dobila od rejcev, ampak so od obeh oseb skobčevke imele mladičke in so jih oddajali: Kokija sem kupila pri gospodični v Ivanjkovcih pri Ljutomeru, Bučeka pa mi je prijazno oddal g. Milko Ozmec iz Maribora. Ker se pri Bučeku takrat še ni videla barva roženice, sem upala, da bo samička, ampak se je kasneje izkazalo, da je samček. Skrbelo me je le, da se mogoče kasneje ne bi razumela, ampak k sreči ni teh problemov .

-Koki je po trebuščku zeleno-modre barve, po glavi pa rumen, je manjše rasti in je "ta glavni": po obnašanju in ker sem njega prvega prinesla domov. Lahko rečem, da je skoraj identična kopija tvojega Rikota. Gleda se povsod, kjer se dobro vidi ali pa se vidi samo odsev: svetleča posoda, televizija, kuhinjska pipa,... Je povsem neboječ in ne zameri, če ga kdaj primem v roke ali spodim z mesta, ki ni primerno zanj. Pravilo, da se papagaj odvadi določenega mesta, če ga večkrat spodiš, pri njem ne velja . Najraje se ukvarja z zvončki v kletki. Ko zasliši, da se odprejo vrata v prostor, se začne na veliko oglašati, predvsem zato, da bi ga izpustila iz kletke (malo je razvajen, ker je skoraj ves dan izpuščen in če kateri dan pridem pozneje domov, hoče ven, da se lahko gre gledat, saj v kletko namenoma nisem dala ogledal, ker ni dobro za ptice, pa tako ali tako ima živo družbo). Zna govoriti: Koki; Buči; Zdravo!; Pridi, pridi; Kaj je, Koki?; Brrrrr; pa še cel kup ostalih zvokov od žvižganja do nekega hecnega jamranja. Brez problema tudi stopi ali prileti na prst, glavo ali ramo. Najraje osvaja računalniško miško, ji prigovarja in hodi okrog nje, medtem ko jaz uporabljam računalnik.

-Buček je po trebuščku modro-lila barve, po glavi pa bel, je srednje rasti (malo vleče na standard skobčevko) in čisto nasprotje Kokija. Vse do izpred dobrega meseca in pol nazaj je bil zelo plah. Če sem se približala kletki, je zbežal na najbolj oddaljeno palčko. Sčasoma, ko je videl Kokija, da sedi na moji rami in da nisem nevarna, je strah malo izgubil, a še ni bil dovolj siguren, da bi npr. stopil na prst. Je pa zanimivo, da če mu ponudim prst, da bi stopil gor, ponavadi beži, če pa nastavim celo roko, pa ne. Če vidi, da držim bar, takoj skoči na prst in brez problema je. Je zelo igriv in nagajiv, Kokija rad vleče za rep ali krilo, ga hrani, mu sledi povsod, kamor on gre, v glavnem, vidi se, da je zelo navezan nanj. Reči zna: Koki; Buči; Brrrr; žvižgati in nekaj ostalih zvokov. Čeprav sta rada skupaj, se včasih sporečeta, ampak v zelo mili obliki (glavni motiv je običajno hrana, ker morata oba ravno tisti trenutek biti pri isti posodici, na izbiro pa imata še vsaj 3 ostale). Je zelo nežen in rad me "čisti" po obrazu.

In se strinjam s tabo, Ronja - najlepše je zjutraj, ko zaslišita pogovarjanje ali korake, takrat začneta tiho čebljat, če pa ju še en čas po tistem ne pridem pogledat, pa začneta že konkretno klicat, da jima dvignem žaluzije in lahko opazujeta dogajanje na drevesu v bližini okna in ta glavno, da ju izpustim iz kletke. Res sta posrečena in tudi meni bi zelo manjkala, saj se veliko ukvarjam z njima in sem zelo navezana nanju.

Dodala sem še eno sliko obeh za lažjo predstavo:
Koki
Buček
Koki in Buček

Lp, Tamara

Joj, kakšna šarmerja ....

Dodajam še jaz dve fotki - ne znam ju sicer nalepiti tako lepo kot ti, v link ;-), pa malo starejši sta že, ker se mi zadnje čase nočejo fotkat, kar otrpnejo, ko hočem kaj s fotoaparatom okoli njih ....

Lili in Riko prvi dan pri nas, še z velikimi učkami:
https://2img.net/r/ihimg/photo/my-images/266/dscn0440u.jpg/

Štiri v vrsto: Piccolo, Ronja, Lili in Riko uživajo na soncu (tu sta bila Piccolo in Lili še enako drobna, zdaj je Lili že malo zrasla):
https://2img.net/r/ihimg/photo/my-images/706/dscn0442t.jpg/

To pa je res prava pisana druščina, še posebej Riko je kot mavrica . Se vidi, da pri tebi res uživajo.

Kaj pa drugi? Samo kukate, pa nič ne napišete?