STANDARD PAPIGA KIKO

Veš ronja,
od mene ga še nisi dobila.To z minusi-plusi ni v mojem stilu,kot tudi s tvoje strani omenjeno skrivanje pod drugim imenom-članom.Verjetno imaš ti več takih življenskih izkušenj,da se ti tako pogosto prikradejo v pisanje.
Verjamem pa,da si marsikomu stopila na žulj,saj komu bolj izkušenemu.Ponavljaš se kot letni časi in vse gre k iztemu cilju-ne imej samo ene skobčevke.Skoraj vse papige živijo v DIVJINI v jatah in nevem zakaj bi potem izpostavljali samo skobčevke.Tudi sam imam v manjši voljeri več papig na kupu(skobčevke,vrabčevke)in res jih je veselje poslušat,je pa to čisto druga stvar kot imeti udomačenega hišnega ljubljenčka(moji dve nimfi in senegalček).Zato bi bilo fino če se nehaš ponavljat o tej temi,in ko svetuješ,podaj željan odgovor ne pa tvojega življenskega prepričanja.
Berem tvoje pisanje(par dobrih nasvetov) v tej temi in če nisi opazla se punca prav dobro znajde z ptičkom-napredujeta.To pa zato ker sta sama,oziroma se posvečata eden drugemu.In nevem zakaj bi si mogla kasneje omislit še enega ptiča če jima gre O.K ? Ker je v divjini v jati ali ker ti tako želiš ?!

Draga KIKO,
vidva napredujeta ker sta sama in če je tvoja želja da vajin odnos še bolj zraste si ne omisli še enega ptička! Če pa je bila že na samem začetku tvoja želja da bi imela dva,se pa ne oziraj na moje pisanje in upoštevaj Ronjino mnenje.

DIJO

Lekovec, če bi jaz bila trenutno v vlogi neizkušene lastnice skobčevke, bi bila zelo vesela veliko nasvetov, ki pa jih v par stavkih ne moreš dat . Saj je to vendar forum in nikjer ni omejeno, kako dolga so lahko sporočila. Kdor ne želi, pa ne rabi brat.

To, da če imaš dve skobčevki, ju ne moreš privaditi nase, ni res. Res pa je, da se je mogoče treba bolj potruditi in traja dalj časa, kot če imaš samo eno, ampak - če je meni uspelo, zakaj tudi drugim ne bi ?

Se strinjam,da je fino če je veliko napisano,oziroma na široko obrazloženo.Pa vendar je fino če to pisanje ni vedno o tem da imeti enega ptiča ni OK,neglede na njegovo velikost .
Tudi jaz sem imel dve skobčevki,obe sem ročno odhranil.Pa vendar je zelo velika razlika ko imaš samo eno ali pa ko sta skupaj.Povedati želim samo to,da nemoreš vsakega prepričevati da naj ima več osebkov,ker če bo ena bo trpela.Tudi ti očitno stremiš k temu,mi je čist O.K samo nemoreš vsakemu novemu vsiljevat to prepričanje.
Ali ti lahko trdno trdiš,da sta tvoji skobčevki udomačeni kot če bi bila samo ena s tabo?Iz izkušenj trdim da temu ni tako,lahko pa da se motim.
To da v par stavkih ne gre tudi ne drži!Ko se učiš brat ne greš prec na roman ampak na kaj kratkega-lahkega.Drži?In ko poveš nekomu kako naj udomači papigo je to lahko v par stavkih.Ko jo udomači pride na vrsto globlje razumevanje papige kot neodvisnega osebka,in tu lahko nastopita recimo vidve ki sta bolj domači v tej temi.Bodi poštena in povej če sem v mojem prvem odgovoru podal kakšen dodatek-prepričevanje.Pa vidve,je bilo kaj dodatkov?

Še kako drži, da v naravi v jatah ali parih živi več vrst ptic kot samo skobčevke. Ja, tudi o njihovi vrsti primerni oskrbi bi morali govoriti veliko več. Le da smo tukaj v razdelku „skobčevke“. Če bi želela govoriti o arah ali nimfah, bi se priključila tistim razdelkom. Pisanje o potrebah skobčevk pa ne sodi čisto nikamor drugam kot točno sem.

Pri pisanju vsakega prispevka o oskrbi skobčevk me najbolj in najprej vodi iskrena skrb zanje. Za njihove dejanske potrebe. Za njihovi vrsti primerno oskrbo, ki je najmanj, kar mora vsak odgovorni lastnik svoji živali zagotoviti.
Pri tem izhajam iz sodobne stroke, ki je že zdavnaj ovrgla mnenje, da sme biti jatna žival v ujetništvu ločena od drugih pripadnikov svoje vrste. To niso izmišljije, ki bi zrasle na mojem zelniku, ampak dognanja stroke, ki so v nekaterih državah, ki na skrb za pravice živali dajo več kot npr. Slovenija, urejena tudi z zakonodajo. Točno je določeno, pri katerih vrstah ptic je oskrba najmanj v paru obvezna in pri katerih je samo priporočena. In to na osnovi strokovnih mnenj.

Skobčevke (in še marsikatera druga papiga) so med tistimi, ki morajo biti v oskrbi najmanj v paru.
Niso vse ptice jatne živali in ne živijo vse v jatah. Tiste, ki so, pa imajo s tem povezane osebne potrebe in temu ustrezen, povsem specifičen repertoar vedenj.
To je ptici vrojeno, ne glede na to, ali živi v divjini ali v ujetništvu, in to bo iskala, tako se bo vedla.

V zvezi s tem lahko preveriš npr. avstrijsko zakonodajo, točka 2.2.1.: http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=20003860

Želja človeka po „uporabi“ živali izključno glede na zakonitosti lastnega lagodja, kamor sodi tudi siljenje živali v vrsti neustrezno oskrbo (npr. odvzem družabnika jatni ptici, ker si domišljamo, da bo potem „imela raje“ nas ali da se bo „bolj navezala“ na nas – kot da bi ji mi mogli nadomestiti partnerja), zame niti slučajno ni pomembnejša od pravice te živali do njeni vrsti primerne oskrbe.

Če se že odločamo ptice v ujetništvu (kar se, očitno iz enako sebičnih razlogov, kot se pač odločamo za vsako žival, tu ni nobene skrivnosti), potem je najosnovnejša stvar, da poskrbimo za njihove temeljne potrebe. In naša obveznost je, da se o njih kar najbolje pozanimamo. Najbolje pred nabavo živali, če ne, pa vsaj takoj po njej.

Na vsakem človeku samem je, kako se bo odločil – ali bo kljub jasno zapisanim dognanjem stroke še vedno gnal svoje in žival silil v življenje po svojih lastnih zmotnih prepričanjih (ker pač prej desetletja nihče ni govoril o tem), ali pa bo pripravljen sprejeti dejstvo, da gre za živa bitja z lastnim značajem in potrebami, ne za igračo ali kos plastelina, ki ga oblikujemo, kot se nam osebno zljubi, ko se ga naveličamo, pa ga vtaknemo nekam, kjer nas ne bo več motil.

Tako se bo tudi vsak bralec mojih prispevkov sam na osnovi povedanega (in po možnosti v ustreznih virih preverjenega) odločil, kako naj si tolmači moje besede.
Samo upam lahko in si želim, da ga bo pri tem v prvi vrsti vodila iskrena skrb za dobrobit njegovih ljubljenčkov, ki jih je z vso odgovornostjo prevzel v svojo oskrbo, ne izključno okoliščina, da je neko ravnanje bolj „komot“ od drugega.

Prepričajo naj dejstva in sodobna spoznanja stroke, ne pa zmotna in živalim škodljiva verjetja, samo zato, ker so pač zacementirana in ker jih doslej v tem prostoru (ali na tem forumu, kakor hočete) še nihče ni postavil pod vprašaj. Če bi se vsi tako oklepali starih prepričanj, bi še danes verjeli, da je Zemlja ravna.
Pa ni, a ne.

Res ne vem, kaj naj zdaj naredim. Mislim, da bom zaenkrat obdržala samo Kikota, če pa bom imela na dan manj kot štiri ure časa, mu bom priskrbela družbo.
Kiko že skoraj čisto sam pride na prst, danes je dvakrat prišel, potem pa mi je še jedel iz roke. Res se ne boji več. Je pa tudi včasih prav lump!
Hvala vam vsem za pomoč. Vsega se na internetu tudi ne dobi.

KIKO je napisal/a:Res ne vem, kaj naj zdaj naredim. Mislim, da bom zaenkrat obdržala samo Kikota, če pa bom imela na dan manj kot štiri ure časa, mu bom priskrbela družbo.

Uporabi zdravo slovensko pamet in imej ptička rada!!!!

Seveda ga imam rada! Saj je moj in zanj bom lepo skbela. Če bi mi bilo vseeno, se sploh ne bi trudila s tem, da sem dobila vse podatke. Upam pa, da imam vseeno toliko pameti, da mu ne bom škodovala (četudi ponesreči).
Lahko ste prepričani, da mu pri meni ne bo hudega , kdo pa mislite, da sem?

Draga Kiko!

Seveda ga imaš rada, o tem nihče ne dvomi. Zato pa si tukaj in sprašuješ in se zanimaš za različne stvari - in dobro in prav je, da si med nami.

Mogoče samo v pojasnilo, da ne boš narobe razumela mojega odziva: odgovor, ki sem ga napisala in objavila, je namenjen pravzaprav vsem tistim, ki vztrajno trdijo, da ni nič narobe, če je skobčevka v oskrbi sama. Večkrat smo namreč že imeli to razpravo. Ti tega ne trdiš, ampak si iskala informacije in že takoj dobila dve v temelju nasprotujoči. Lekovec me je povprašal o mojem stališču, zato sem ga ponovno pojasnila. Ni ti treba imeti občutka, da je odgovor namenjen izključno tebi, ampak je namenjen vsem, ki jih ta tematika zanima.

Vsak forum ima svojo dinamiko in tudi tukaj so določene stvari, ki se že dlje časa vlečejo (če boš na forumu dlje časa, boš to tudi sama opazila), ena od teh je ravno razprava o tem, ali smejo biti skobčevke v oskrbi same ali ne, pri čemer so na tem forumu mnenja pač deljena. Ampak mislim, da je pomembno, da ima človek vedno kar čim več informacij, da se lahko odloči, zato se sploh trudim in toliko pišem.
Na koncu se vsak človek po svoji vesti in prepričanju odloča sam.

Meni se zdi recimo Tamarin predlog zelo dober - da nekaj časa preživiš s ptičkom pač sama, ko boš imela glede njegove oskrbe dober občutek, mogoče čez kakšen mesec ali dva, pa mu lahko na primer začneš iskati družbo. Ker - vsakdo, ki ima vsaj dve skobčevki, o tem sem popolnoma prepričana, ni obžaloval svoje odločitve za parček.
Veš, skobčevka stalno potrebuje družbo. Štiri ure na dan so kljub vsemu veliko premalo. Ni brez razloga, da hitro opazimo, kako skobčevke vse počenjajo v paru ali družbi. Vzrok nikakor ni v tem, ker nas ne bi imele rade ali bi se jim mi zdeli strašno dolgočasni, ampak preprosto v tem, da izjemno uživajo v družbi svoje vrste, da se medsebojno čistijo, pogovarjajo, igrajo ... sem prepričana, da bi bilo tvojemu skobčevcu zelo všeč, če bi ti lahko recimo priletela na vrh omare k njemu in se lovila z letanjem po sobi, ampak ... no ja To pač ne gre, a ne ...

Lepo bodi!