Je kakadu v letu 2016 še z vami?

Tudi jaz dvomim, tako kot predhodnik, da ste karkoli narobe naredili. Vprašanje, kaj je bilo. Slučajno je bil tisti trenutek z vami v kuhinji, lahko bi bilo isto, če bi bil v sobi. Vsekakor, kapo dol, Lotti, kolikor potrpljenja in ljubezni ste pokazali do Keka!

Se opravičujem ampak zadnjič me je podoživljanje spet zlomilo in nisem mogla napisati do konca kar sem želela.
Jakob, tudi Keko je odletel menda 3x, vendar je bilo to bolj na začetku, to pa zato, ker se je nečesa ustrašil. 1 X je poletel ne bezgo pred blokom, kakih10 m daleč in tudi precej visoko pristal, potem pa ne dol. Ko mu je M. Izginil izpred oči je pa še kričal. Reševal ga je z lestvijo. Drugič je poletel malo dlje, cca 20m vendar je pristal na tleh, tretjič pa čisto blizu, pristal na avtu. Sama ga tako daleč leteti nisem nikoli videla, videla in občutila pa sem ga v stanovanju, ko me še ni maral in je parkrat poletel kakšen meter s stola ali postelje in se s kljunom obesil name, tako je napadal tudi mojega očeta tudi še lani.
2x se je zgodilo, da je padel ali letel z višine, ne vem kako, ker sem videla samo, da ga ni več tam kjer je bil.
Nekaj časa mu je bilo zelo všeč na oknu spalnice. Okenski krili sta bili zataknjeni z dvema lesenima količkoma, da se slučajno, ob nenadnem prepihu ali vetru ne bi zaprli in poškodovali Kekca. Ta dva količka je Keko spotoma tudi obdeloval s kljunom in verjetno malo premikal, pa se mu je eden zakotalil in sta oba s količkom padla z okenske police. M. je bil v postelji in me poklical, da nič več ne sliši Kekota, naj pridem pogledat, ker sumi, da je padel z okna. Pogledala sem in ga videla na ograji, kjer je rad sedel, ter poziral eni deklici, ki ga je slikala. Ne vem ali je poletel do tja ali je padel pod okno (višina cca 5 m) in se potem odpravil peš in splezal na ograjo. Lani na morju je sedel na ograji terase in padel z višine 3 m, ker se je prestrašil, šel v napad (bila je tema in ni videl kaj se premika in šumi na drugi strani stebra) in mu je zdrsnilo z ograje. Bolj kot letel, je poskusil počasneje priti do tal. Pač je mahal s krili refleksno.
Zelo rad je sedel v krošnjah dreves, vendar ne na vseh. Rad je imel razgled na okolico, predvsem je moral vedno videti enega od naju, drugače je začel kričati, rad pa je bil zakrit od zgoraj, ker se je s tem počutil varnega. 1x je splezal malo višje v krošnjo breze pa sem ga vzela dol z grabljami.
Kadar je bil na odprtem, je velikokrat začel pogledovati kvišku, obrnil je glavo na stran in gledal v nebo. Takrat so bili na nebu jadralni padalci in zmaji in sem mislila, da jih tako pogleduje, ker si tudi sam želi leteti. Gledal pa je v zrak tudi, kadar so krožile ptice ujede, katerih se je bal. Te smo tudi mi videli in smo ga hitro dali na varno. Zdaj povezujem, da padalci  in zmajarji krožijo enako kot sokoli, kanje in kragulji in nekako je bil v dvomu kaj to je.

Jakob, mogoče pa tole kaj prav pride, treba bo potrpljenja in časa, če bi želel Lizko naučiti, da se vrne:

https://www.youtube.com/watch?v=zBPty0NhubQ&index=176&list=PLTDMtzpg_JIhhrAWUYN3dsmHvB_wJRoO0

https://www.youtube.com/watch?v=VXoeGkMir9M&index=167&list=PLTDMtzpg_JIhhrAWUYN3dsmHvB_wJRoO0

Zdravo Lotti,
hvala za linke vsekakor poskusim ko bo zunaj malo topleje... zdaj že napredujeva, v stanovanju se učiva odpoklica in nama gre kar dobro ....
Me pa zanima če je tukaj kakšen rejec kakadujev če se mi lahko javi na zasebno imam par uprašanj...
lp. jakob

Ali pa najprej tole, če ne zna še dobro leteti:

https://www.youtube.com/watch?v=iyDLpU5eZv0

Hahahahahah letenje obvlada še kar preveč

Keko se verjetno ni mogel naučiti leteti tudi če bi želel, saj je skoraj celo življenje preživel v kletki dimenzij v=105, š=90 in g=60 cm. Je pa vseeno imel „letalne vaje“ sicer malo nenavadne ampak vseeno nekakšen suhi trening.
Vedno je šel spat kadar mi, to pa je bilo ob katerikoli uri, predvsem pa vedno pozno. Imel je svoj „pouštrček“ na sredini med najinima, na katerem je ponavadi spal. Dokler je bila luč v spalnici prižgana, je čepel na svojem stojalu in jedel ali pa samo počival. Včasih je začel drobiti koruzna zrna šele ko sem jaz prišla v posteljo, ko se je najedel pa prikorakal na posteljo.  V zadnjem času me je čakal na stojalcu in takoj, ko sem prišla v spalnico in zlezla v posteljo,  začel plezati k meni. Preden smo ugasnili luč,sem mu vedno ponudila  svežo vodo v lončku, da se je napil. Ko smo ugasnili luč je splezal na najvišjo možno točko na enega od naju (bok, koleno, včasih sem ga tudi dvignila na rokah), 2x počasi razprl krila, da je preveril in premeril, da ga ne bo nič oviralo in nato začel  hitro zamahovati s krili kot bi letel. Naredil je tak veter, da je letelo vse, kar je bilo lažjega, po sobi: lasje, časopisi, rjuhe in deka so se dvigovali. „Letenje“ je trajalo kakih 20 sek, nato je približno toliko časa počival hkrati pa glasno hitro in sunkovito dihal (kot psički, ko so zadihani) in včasih vajo ponovil še 1x ali 2x. Če smo prižgali luč pa je z letenjem v trenutku prenehal, kot bi mu bilo nerodno. Včasih sva se pred spanjem v temi še malo potiho pogovarjala. Stopil je na zapestje moje roke in šepetaje sem ga spraševala o preživetem dnevu, kaj je jedel, počel in podobno in on mi je hitel potiho praviti zgodbico, izmed vsega povedanega pa sem razumela samo Keko vsake toliko. Kadar se je želel še bolj pocrkljati, je tleskal z jezičkom in tiščal svojo glavo k moji, jaz pa sem mu odgovarjala enako s tleskanjem, levo roko sem položila na njegov desni bok pod perut in tam božala in masirala. Potem je še nekaj časa škripal s kljunom in nato zaspal. Ponoči je šel tudi na wc in to je zgledalo tako,  da se je preko mene odpravil na rob postelje in se pokakal na papir na tleh, ko se je pa vračal se je včasih ustavil tudi na mojem prsnem košu in tam spal naprej. Če sem hotela jaz na wc in je ravno bil na meni, sem mu zašepetala: „Keko, grem lulat!“, je odkorakal  na svoj „pouštrček“ in tam spal naprej.
Kadar sem prišla iz nočne službe, je večkrat spal tudi na robu moje strani postelje ali pa na vzglavni stranici. Ko sem zlezla v posteljo, je prišel k meni in sva se pozdravila s tleskanjem jezička in zaspala.
Ni pa maral držanja in božanja po zunanji strani kril, takrat je z nogico odmaknil roko. Ponavadi je sam priplezal na koleno, iztegnil krilo in smo ga morali narahlo in v smeri rasti peres s konicami prstov gladiti pod krili, po robu kril in v stiku kril s telesom. Tako bi se najraje masiral tudi cel dan.



Mi Kekota nismo vzgajali s priboljški, zato bi ga morali verjetno najprej naučiti nanje.

Zelo lepo,
vidim da sta se s Kekotom zelo zbližala, neverjetno kako so te papige inteligentne vsak dan me presenetijo in ko berem takšne zgodbe kot je vaša vidim da ljubezen res nima meja
hahahahahah ko takole pomislim da bi naša Liza bila pri miru in zaspal... toliko energije kot jo ima ona pa še ne, ves čas mora nekaj početi...
ja različni so karakterji...

Jah ravno zdajle ima v obdelavi moj stari blok za pisanje, po končanem delu bo samo še za v smeti

Neverjetno se tole bere, Lotti:) Res zanimiva zgodba. Slišala sem že, da so sposobne papige odvajati na določeno mesto, ampak do sedaj nisem poznala nikogar. In kakšne rituale cartanja sta imela s Kekom, res neverjetno. Brihtna žival, ni kaj.