skupna preletalnica

Prihaja pomlad, pa me zanima, ali imam lahko skobčevke in kanarčke v isti preletalnici. Je bolje,da jih pregradim? S tem bi imeli manj prostora za letnje? Sem enkrat že spraševala,pa se ne spomnim odgovora. Videla pa sem že na slikah da jih eni imajo skupaj. A je bolje, da je cela pokrita, ali pustim del brez strehe(samo mreža). Jim v lonce lahko zasadim lesko in podobno, ali so boljše suhe veje? hvala že vnaprej.

Za skupno prebivanje kanarčkov in skobčevk so različna mnenja. Vse je odvisno od kvadrature in prostornine
voljere, ter števila ptic v voljeri.
Za natančo svoje mnenje, bi potreboval še podatke o velikosti predvidene voljere, lokaciji v vezi sonca , zavetrja,
odaljenosti od hiše, morebitne ceste, dostopnost mucam, psom in divjim živalim; lisici, kuni, dihurju...
Zasajene rastline v voljeri so seveda dobrodošle, saj omogočajo pticam naraven ambijent.
Zelenje jih ščiti pred direktnim soncem in pred drugimi slabimi vplivi okolice.
Suhe prečne veje so samo mesto na katerih počivajo in spijo.
Previdnost je potrebna pri okrasnih rastlinah v posodah, ker je veliko teh strupenih za uživanje.
Kot vemo, ptice rade pokljuvajo in tudi pojedo posamezne dele rastlin

Izdelava voljere, ki si jo jaz predstavljam in bi zadovoljila zgornje kriterije varnosti in udobja za ptice je projekt,
ki si ga jaz vsaj že dvajset let prelagam na boljše čase.

3m dolga, 2m široka, 2m visoka.3 strani in tla lesena, sprednji del in strop iz mreže 1x1 cm, da ne morejo zdrven druge živali. Za streho še ne vem, verjetno kr celo pokrijem. Je pa 6 skobčevk in par kanarčkov.Tretji mora bit posebej, ker nima samičke. a jih je preveč,
jih lahko dam skupaj? se lahko stepejo? Drugače je mir, ni avtomobilov in sploh minimum ropotanja. So v taki preletalnici lahko tudi pozimi?

Take dimenzije bi bile za to število kar sprejemljive.
Pri skupnem bivanju različnih vrst ptic, moraš upoštevati tudi različne prehranske potrebe in navade.
Nisem povsem prepričan, če so lesena tla primerna zaradi čiščenja iztrebkov in morebitne vlage.
Karkoli je že po tleh, naj bo preko tega nasuta mivka!!
Če mrežasti del čez zimo lahko dodatno zaščitiš, bi lahko bili tam tudi pozimi, vendar tako
kot ljudje so tudi živali bolje počutijo na ugodnejših temperaturah.

Kanarčke sem pri nekem rejcu že videl v zunanji preletalnici tudi čez zimo, seveda pa so imeli zaprt prostor v katerega so se skrili po noči.

Sem mislila dati žaganje in v enem kotu v korito posejano travo. Jim lahko robida brez bodic in ribez kaj škodita? Ko bo čisto končano, pošljem slikce. zdaj je samo les in mreža. Je narobe, če kanarčki jedo hrano za papige? Papige menda lahko tudi malo hrane za kanarčke(malo).Imeli bodo na izbiro oboje.

Vsaj v enem delu naj po pesek ali mivka, ker ptice rade brskajo po pesku. Pesek tudi
dobro absorbira tekočino iz iztrebka. Pri žagovini je potrebna previdnost, da ni prisotno olje, ki maže
npr. verigo motorne žage.
Kar se prehrane tiče ni problem , da kaj ne bi smeli ampak v tem, da imajo v dveh posodah,
vsak svojo hrano , ki jo jedo in potrebujejo. Vodo imajo lako skupno.

Je dovolj pesek za ptice, ki ga imajo v kletkah? Žaganje je od žage za deske, mislim, da ni olja. Pri papigah ga mešam s peskom, pa zaenkrat ni bilo težav.

Zanima me če lahko uporabljamo tudi očiščeno mivko, ki jo naberemo ob kakšni reki ali ob potokih ?

Če že imaš izkušnje z žaganjem , potem ni problema.
Tudi pesek, ki se ga uporabljaš za ptice v kletkah bo v redu.
Vse tako ne moreš predvideti prej. Boš sproti videla in prilagajala, ko bo voljera
narejena in ptice naseljene.

Naj dodam še moje izkušnje iz prejšnjih ,,ptičjih,, let.. ....Zunanji voljeri sem imel dve in sta bili enako zgrajeni velikost približno 5x4 metre višina pa 2,8m...streha je bila pokrita 3/4 ena četrtina pa odprta in moram rečt,da so se ptice rade ob rahlem dežju preletavale tudi v tem delu...pod je bil peščen v kotu v suhem delu pa kvadrat 1x2m in v njem sem imel fin pesek-mivko,katero sem nabiral kar ob Soči in so se ptice rade ,,kopale,,in greble v njem.No,v eni sem imel kanarčke v drugi pa določene divje ptice in kanarčke - samičke...pa so se sami med seboj dogovarjali kako in kaj...takrat smo to experimentirali in se učili no pa nekaj križancev tudi vzgojili.Kar se tiče papig pa je moje osebno mnenje takšno,sem spustil v voljero dve skobčevki in je bila bitka določen čas kasneje se je stvar unesla ampak nikdar ni bilo takega sožitja več..meni so se zdele agresivnejše od kanarčkov in sem ju tudi čez čas ločil...po mojem je treba sprobat,prijatelj jih ima skupaj in ni nobenih problemov...J apa še to bi rad opozoril glede volijere,sam sem imel z tem težave,ptički zelo radi spijo na koncu palčk,tik ob mreži mislm,pa so mi jih mačke kar nekaj ponoči fentale in poškodovale,nakar sem zrezal dešćice 15x15 cm in jih vgradil tam kjer je palčka pritrjena na mrežo in potem je bil mir pa še malček zavetja so imeli pozimi...aja tri stranice voljer sem pozimi ovil v najlon in ni bilo problemov razen z vodo ki je zmrznila...ptice so bile odpornejše kot tiste noter...no potem sem pa sem vse skupaj zamenjal za exsote..ja ma to je že druga zgodba...

Matic je napisal/a:Zanima me če lahko uporabljamo tudi očiščeno mivko, ki jo naberemo ob kakšni reki ali ob potokih ?

Mislim, da razen iz res čistih gorskih potokov in rek, nima smisla reskirati, ker dobiš v trgovinah z gradbenim
materjalom vreče bele kamniške mivke čisto poceni!!!

hvala vsem za pomoč. Zdaj pa samo še pomlad počakamo.Da ne odpiram nove teme še to. Pet papig sem dobila od prijatelja, so stare od 2 do4 let.So res lepe in za navadne skobčevke kar velike. Enega samčka sem dokupila v tukanu, je star tam 9 do 10 mesecev. Proti njim zgleda kot palček, čeprav je pri meni že več kot pol leta. hrane ima dovolj, pa družbo tudi.A pri tej starosti še raste in jih bo ujel v velikosti, ali je končna velikost dosežena in je pač majhen?Drugače je lep, vesel in živahen kot ostale, le za pol glave manjši.Ne vem, če je sploh kaj zrasel, odkar ga imam.

Od prijatelja si sigurno dobila skobčevke-standard, ker so kar občutno večje in pestrejših barv,
od običajnih skobčevk.
Dobljene so s selekcijo običajne skobčevke. Vzrejajo jo za rastave in tekmovanja, seveda jih določen
odstotek pristane v rokah ljubiteljev, za hišne ljublence.
Kot večino selekciniranih živali, je tudi skobčevka standart zgubila čut za reprodukcijo,
zato ni pričakovati toliko mladičkov, kot pri običajni skobčevki.

Standard niso, ker so tiste večje od mojih.Če dam primerjavo, soseda je dobila 2 meseca stari skobčevki, pa sta skoraj enako velike kot moj samček(2 do 3 mm je večji).Pa tudi on mi je rekel, da so navadne.

Tiste ki si dobila so standard velike skobčevke tistega samčka ki si ga pa kupila pa je standard mala skobčevka js tudi imam enega samčka standard velikega. samičko pa imam standard majhno. v dveh velikostih so to je sedaj kar popularno ratalo. če greš v trgovine z živalmi boš tudi videla da imajo sedaj že večje in manjše nimfe in enako s skobčevkami drgače pa mislim da so majhne bol naravne te velike so pa najbrž "naredili" zaradi prodaje al pa kej podobnega tolk se že ne spoznam na to .....

LP Maja

Domovina papige skobčevke je Avstralija, kjer se združujejo v večje skupine- jate in se stalno selijo
po širnih travnikih v iskanju hrane. V naravi jo najdemo samo v klasični zeleni barvi. Vse druge spremembe
v barvi in velkosti so nastale v zadnjih 170 letih, s pomočjo človeka.

V Anglijo jo je prinesel znani raziskovalec John Gould, po katerem je dobila ime tudi gouldova amadina.
Zelo hitro je postala izredno priljubljena med ljubitelji ptic.
Z mutacijami in selekcijo so vzgojili papige različnih barv in sprejeli normative oz. standard za skobčevko.
Pri tem gre samo zato, da je predpisana velikost nekaj čez 24 cm, barve morajo biti čiste in
telo harmonično zaobljeno. To so tekmovalne skobčevke, imenujemo jih standard skobčevke.
Iz tega sledi, da nimamo velikih standardov in malih standardov, ampak večje in lepše standard in
običajne manjše skobčevke, podobne prvobitnim v naravi. Nepoznavalci, ki parijo kar vse počes
pa dobijo potomce, ki so nekaj vmes!!

to je merjeno od glave do konca repnih peres ?