Mali aleksander - Psittacula k. manillensis

MALI ALEKSANDER (Psittacula k. manillensis)



Domovina: te ptice živijo v tropskih predelih Azije, Afriki in na JV Kitajske. Najbolj razširjene so v džunglah indijske podceline.

Vrste in podvrste: v grobem jih delimo v skupino velikih aleksandrov in v veliko skupino malih aleksandrov, od katerih so pri slovenskih gojiteljih najpogostejši indijski (Psittacula k. manillensis) in afriški mali aleksander (P. krameri) ter nekoliko redkejši in med njimi verjetno najlepši slivoglavi aleksander (P. cyanocephala).
Ker spada v to družbo mnogo vrst s precej podvrstami, naj naštejeva le še najbolj znane: rdečeglavi (P. roseata), smaragdnovrati (P. calthorpae), mavricijski (P. echo), golobji (P. columboides), rotšildov (P. intermedia) in himalajski aleksander (P. hymalayana). Dolgi so od 35 – 42 cm, od tega več kot polovico meri rep.

Barvni znaki: prepoznamo jih po vitki postavi, vratnem obroču, dolgem stopničastem repu in prevladujoči zeleni barvi. Tipičen za vse vrste je tudi povoščen temnordeč zgornji del kljuna. Spola razlikujemo z lahkoto, ker samičke nimajo vratne ogrlice in črne lise pod kljunom. Mladim pticam manjkajo vse barvne oznake, ki se pojavijo šele, ko spolno dozorijo, kar traja najmanj 2-3 leta. Indijski aleksander se odlikuje po mnogih zanimivih barvnih variantah. Lutino in modra različica teh živali sta se pojavili že l. 1932 v Indiji, kasneje so se jima pridružile še albino, sive, sivozelene, olivne, cimetne, ipd.

Hrana: polagamo jim mešanico zrnate hrane za srednje papige z mnogo svežega sadja in zelenjave. Ustrezna dodatna hrana v času vzreje mladičev je z medom osladkan polnozrnat kruh, trdo kuhana jajca, mokarji in ličinke mravelj. Izogibati se je treba preveč mastni hrani kot so sončnična semena in arašidi (ni primerna hrana za vsak dan).

Razmnoževanje: vel. gnezda: 25 x 25 x 35 cm, z vhodom 6 – 7 cm, položijo 4 – 6 jajčk, valijo 24 dni; pri nas pozimi pri sobni temperaturi.

Temp. občutljivost: čeprav aklimatizirane ptice niso preveč občutljive na mraz, jih je pozimi najbolje prenesti v zaprte prostore.

Nadarjenost: oba spola sta enako nadarjena in se lahko naučijo tudi do 100 besed.

Življ. doba: 15 – 35 let.

Zanimivosti: ime so dobili po Aleksandru Velikemu, ki je svojega papagajčka naučil govoriti in se jih od takrat drži ime aleksander.

Prednosti: lepe, dokaj mirne ptice, zelo primerne za stanovanje, enostavne za oskrbovanje in negovanje.

Slabosti: določene vrste imajo močan glas in rade kričijo.