Mestni golobi

V izolskem občinskem glasilu Mandrač, ki je izšel 02.02.2012, med drugim lahko preberete o začetku golobje vojne. V Benetkah so prepovedali krmljenje golobov pred dvema letoma, v Piranu so pred desetimi dnevi napisali prvo kazen zaradi tega početja, v Kopru so odlok o omejevanju krmljenja že pripravljali, v Izoli pa golobov ni v nobenem odloku, še psi in mačke so komaj omenjeni v Odloku o zunanjem videzu mesta in podeželja.

Na spletu o tem med drugim lahko preberete tudi tole. "Številni meščani ne marajo mestnih golobov. V njih vidijo le nadlego, nebodijihtreba, leteče podgane, ki prenašajo bolezni, z iztrebki trdovratno onesnažujejo pročelja, napušče in okenske police, včasih pa se komu zviška ponečedijo tudi naravnost na glavo. Še zlasti nekaterim starejšim osamljenim ljudem pa golobji potepini pomenijo edino druščino, ki jim preganja dolgčas, saj se vsak dan z veselim poprhutavanjem zgrnejo okrog njih, ko jih pridejo na stalna mesta nakrmit s starim kruhom ali zrnjem.

V mestni občini Ljubljana so pred leti presodili, da bi bilo smotrno preveč namnoženo mestno golobjo druščino zmanjšati, predvsem v mestnem središču, kjer so najbolj nadležni in s stalnim posedanjem in iztrebljanjem povzročajo največ škode na pročeljih verskih in posvetnih objektov. Že od leta 1999 naprej poteka akcija Mestni golob, ki jo izvaja inštitut za higieno okolja in živali z etologijo pod vodstvom doc. dr. Martina Dobeica, pri tem pa sodelujejo tudi nekateri drugi inštituti v okviru ljubljanske veterinarske fakultete. V mestnem proračunu je bilo za 2004 leto za to akcijo zagotovljenih le šest milijonov tolarjev (leto prej pet, predtem pa deset milijonov...), kar verjetno ni zadoščalo za izvedbo vseh. Akcija Mestni golob prehaja v drugo fazo, poudarja dr. Dobeic. V minulih desetih letih je bila osredotočena na redno dopoldansko krmljenje golobov v spomladanski in jesenski sezoni njihovega najbolj intenzivnega parjenja s hormonsko preparirano koruzo na petnajstih mestih v širšem mestnem jedru. Izbrano hormonsko krmilo nabavljajo v Franciji in je zaradi posebne obdelave koruze precej drago. Učinkuje tako, da jajca golobic, ki to krmilo použijejo, ostanejo neoplojena. Tako se njihov podmladek in s tem število vseh mestnih golobov zmanjšuje. Dr. Dobeic pravi, da se z zmanjševanjem števila golobov izboljšujejo tudi njihove "življenjske razmere": če jih je manj, dobijo več hrane in imajo več možnosti za gnezdenje. Po grobih ocenah strokovnjakov je v Ljubljani (2004) približno 10. 000 golobov. "Kljub temu da smo jih krmili s tem krmilom le na nekaterih lokacijah, je bil rezultat akcije v petih letih razmeroma dober, še boljši pa bi bil, če je ne bi motili ljubiteljski privrženci s svojim rednim hranjenjem golobov! Če so se namreč golobi zgodaj najedli njihove piče, jim za naše krmljenje ni bilo mar. V zadnjih osmih letih nam je uspelo njihovo število zmanjšati za 22,5 odstotka: jeseni leta 2001 smo na istih lokacijah pri krmljenju prešteli povprečno nekaj manj kot 2000 golobov, jeseni leta 2003 pa le še nekaj več kot 1500. Bolj uspešni bi tudi bili, če bi v organizirano hormonsko krmljenje v paritvenih mesecih lahko zajeli golobe s širšega mestnega območja, vendar za širšo akcijo mesto ni zagotovilo dovolj sredstev," razloži dr. Dobeic. Letošnjo pomlad golobov niso več krmili, za jesen pa bodo priskrbeli le še manjšo količino tovrstne krme s kontracepcijskim učinkom. Večino dodeljenega proračunskega denarja nameravajo zdaj usmeriti v nadaljnje faze po svetu preizkušene tovrstne akcije. Sprožili bodo javno obveščevalno akcijo o nepotrebnosti krmljenja golobov in pripravili predlog mestnega odloka o omejitvi oziroma prepovedi hranjenja golobov. Ljubiteljske hranilce golobov naj bi z njihovih dosedanjih krmilnih točk v mestnem jedru preusmerili na izbrane zelenice in parkovne površine na obrobju mesta, kjer naj bi še letos uredili nekaj ličnih lesenih golobnjakov in krmišč. Istočasno naj bi poskrbeli tudi za ustrezno mehansko zaščito pred golobi na posameznih objektih, kot so cerkve in bolnišnice. Še naprej bodo nadzirali in omejevali njihovo število, a v prihodnje manj s kontracepcijskim preparatom in bolj s pobiranjem jajc v golobnjakih. Za takšno stalno organizirano delo pa bo moralo mesto prej ali slej zaposliti posebnega golobjega skrbnika, kakršne že imajo v večjih mestih na tujem, ugotavlja doc. dr. Martin Dobeic."