Veliki aleksander - Psittacula eupatria

VELIKI ALEKSANDER - rod Psittacula



Domovina: žlahtni papagaji, kot pravimo velikim aleksandrom so razširjeni v azijskih deželah, predvsem v Indiji, na Kitajskem ter na Indonezijskem otočju..

Vrste: v tej skupini posebej izstopa od 50 – 58 cm dolg, veliki aleksander (Psittacula eupatria), ki se zaradi štirih podvrst pojavlja pri gojiteljih v različnih velikostih. Podobno veliki so še sivoglavi (P. caniceps), dolgorepi (P. longicauda) in kina aleksander (P. derbyana). Nadalje poznamo 8 vrst bradatih aleksandrov (P. alexandri), ki pa so nekaj manjši.

Barvni znaki: so vitki, imajo privlačno obarvano perje ter češnjevordeč kljun. Samčki imajo tudi izrazito črno liso na bradi. Mladički so do spolne zrelosti – za kar potrebujejo najmanj 3 leta – podobni samičkam.

Hrana: enako kot mali aleksandri, le da jim zaradi velikega kljuna ponudimo manj drobnega semenja; le-tega nadomestimo z neoluščenim rižem, pšenico, orehi, arašidi ter zrelo in mlečno koruzo. Sadje in zelenjava morata biti na dnevnem jedilniku. Priporočljivi so tudi briketi za papige. Obvezno jim dodajamo veje ali lesene smrekove letve, sicer nam preglodajo vse palice za sedenje.

Razmnoževanje: veliki aleksandri se v našem klimatskem pasu najraje parijo pozimi, v rahlo ogrevanih prostorih. Gnezdo mora biti debelostensko, izdelano iz trdega lesa, dim. 30 x 30 x 50 cm, z vhodom 8 – 9 cm. Če na notranje stene prilepimo kose mehkega lesa, jih pritegnemo k glodanju le-tega in urejanju dupline, kar jih posledično vzpodbudi k valjenju.
Izredno zanimivo je da oboji, veliki in mali aleksandri, za razliko od ostalih papig ne tvorijo trdnih dosmrtnih partnerskih povezav. Pred paritveno sezono se po slučajnih simpatijah na hitro združijo v razplodne pare; ko se mladiči osamosvojijo, pa se ponovno razidejo in pridružijo jati.

Posebnosti: so izraziti drevesni ptiči, dobro se skrivajo visoko v krošnjah in so zelo zviti. So tudi dobri letalci, le na tleh so nerodni. Valijo lahko v drevesnih duplih, na skalnih policah ali zidnih nišah v pagodah. Radi se pršijo z vodo in so delno, vendar ne prehudo, občutljivi na mraz.

Življ.doba: 25-35 let

Prednosti: lepe, mirne, zelo atraktivne ptice. So zaupljive in se lahko hitro in dobro udomačijo. Govorijo dobro, samci lepše kot samice. Poznamo veliko lepih barvnih mutacij.

Slabosti: občasno se oglašajo s precej močnim glasom.


VIR