Čaščenje golobov

Splošno znano je, da goloba med drugim častijo v Benetkah. Golob pismonoša je bil tisti, ki je Benečanom prinesel pisno vest o zmagi v tridesetletni vojni. Manj znano pa je, da goloba častijo tudi pri nas, in to v Izoli.

V krajevnem časopisu Mandrač smo lahko prebrali, da je daljnega 23. oktobra 1380 pred Izolo priplulo genovsko ladjevje. Legenda pripoveduje, da so se nemočni meščani zatekli k molitvi v župnijsko cerkev. Beli golob je s cerkve poletel nad genovsko ladjevje. Pomorščaki niso videli obale zaradi čudežnega meglenega oblaka, s katerim je sv. Maver pokril Izolo. Ladjevje je sledilo golobu vedoč, da te ptice ne letijo daleč od obale, a golob jih je odpeljal daleč na odprto morje. Vrnil se je na cerkev in iz kljuna izpustil oljčno vejico v znak miru in varnosti. Takrat so Izolani 23. oktober razglasili za praznik, za občinski grb pa izbrali goloba z oljčno vejico v kljunu. Praznik izolskega čudeža so praznovali 448 let, od leta 1380 do 1828, ko so ga krajevne oblasti ukinile.

Po 183 letih so praznik Izolani konec oktobra letos ponovno obudili. Nekoč so na praznik ženske v mestu kar pred svojimi vrati razstavile ročna dela. Tokrat so zgodbo posodobili in razširili. Društva, obrtniki in posamezniki so na stojnicah v mestnem jedru razstavili svoje izdelke, umetniki pa so ustvarjali na temo izolskega čudeža. Stojnice so zaživele že v zgodnjih jutranjih urah. V Izoli doslej še niso uspeli v turistične namene izkoristiti goloba z oljčno vejico, ki ga imajo že 631 let. Zdaj bo po vsej verjetnosti oblikovan še kot spominek.

V nedeljo (6.11.2011) se je dogajanje preselilo na morje. Na carinskem pomolu so ob 11. uri krstili in splovili batano, ki jo je izdelal Marino Hrvatin iz Kort. Ob tej priliki je izolski rejec golobov simbolično izpustil v zrak belo golobico. To je bil tudi uvod v mednarodno veslaško regato, ki se je odvijala v akvatoriju med Svetilnikom in carinskim pomolom. Prijavljenih je bilo 110 veslačev, ki so sedli v kanuje, gighe, jole in batane, tudi take z enim veslom. Popoldne pa so v parku Pietro Coppo zaigrale harmonike, tako v tekmovalnem kot v prostem programu.

Ni kaj, Izolani so pokazali, da jim je veliko do zgodovine in mita o golobu. Če veste, dragi člani foruma, še za kakšno čaščenje goloba ali druge ptice, popestrite ta prispevek s svojimi odkritji.

Manj znano je, da so v vojnah poleg konj in psov odigrali pomembno vlogo tudi golobi pismonoše.
Posamezne živali, ki so rešile veliko življenj so častili in jih razglašali za heroje. Golobja pošta je bila
razvita že v antičnih časih. Antični Grki so z golobi sporočali imena zmagovalcev pomembnih iger. V križarskih
vojnah so z obkoljenega mesta komunicirali lahko samo z golobi. Križarji so jih tudi prinesli v Evropo.
V novejšem obdobju so organizirano golobjo pošto vzdrževali v obleganem Parizu leta 1870. Golobe s sporočili so
z baloni pošiljali na določena mesta, kjer so jih oskrbeli s hrano in sporočili ter jih posamično spuščali nazaj v Pariz.
V prvi svetovni vojni so imeli celo premične golobnjake. Na bojišče so jih prinašali tudi posamično. V posebnih torbah in zabojčkih so jih prinesli tudi izšolani psi na svojih hrbtih.

Tem herojem je 2008 namenil diplomsko delo Žiga Koncilja z naslovom, Prezrti heroji Velike vojne.
Iz tega vira sem tudi povzel posamezne podatke.

Mlada bela goloba poštarja v gnezdu