Grlice in eksotični golobčki

Zanimajo me nevsakdanje eksotične grlice. Povejte katero vrsto imate in njen opis in mogoče tudi fotografijo.

Lp

Poznamo več vrst eksotičnih grlic. Jaz imam doma par diamantnih. O uspehih gojenja bom lahko več povedal čez nekaj mesecev.

Temo o eksotičnih grlicah sem povzel iz knjige Mark Martina "Ptice v kletkah" (DZ Slovenije,, Ljubljana 1992)

" 1. Grlica smejačica - V Los Angelesu je prostoživeča. Običajno je zelo pohlevna in idealna za začetnike in lepo uspeva ob priporočenih semenih in zrnju. Lahko jo gojimo na prostem ali v kletki v zaprtem prostoru; gnezdi z veseljem. Bela različica s temnimi očmi se običajno imenuje javanska grlica.

2. Biserna grlica...

3. Senegalska grlica...

4. Progasta grlica...

5. Smaragdna grlica..

6. Kapska grlica...

7. Modrikasta gozdna grlica...

8. Rožnata talna grlica...

9. Rdeča grlica...

Nekatere je težje vzgojiti, saj zahtevajo ustrezen prostor (aviarij), temperaturo, vlažnost, in niso primerne za razmnoževanje v kletkah. Pri večini se spola razlikujeta po feno tipu (spolni dimorfizem)."

Standarde za ocenjevanje grlic najdeš v knjigi "Standardi za ocenjevanje ptica", ki ga je izdala Zveza organizacij za zaščito in vzgojo ptic Jugoslavije, Leskovac, 2003, povzela pa jih je slovenska zveze (povprašaj pri sodniku Edvardu Cilenšku, Radovljica).

Namerno pri slovenskih nisem navajal latinskih imen teh ptic. Prepričan sem, da boš omenjeno knjigo poiskal in se obširneje ustavil pri tej temi. Lep pozdrav!

Zahvaljujem se za informacije o grlicah. Obe imenovani kjnjigi poznam, posebno dragocena
mi je jugoslovanska Standardi, avtorja Slobodana Kulića.
Grlice so najbolj znane po zaslugi udomačene glice smejačice(streptopelia risoria)
ki se pojavlja v številnih mutacijah in modifikacijah.
Udomačeno imamo že par tisoč let. Nastala je najbrž z mešanjem oz. selekcijo vsaj
dveh vrst grlic, ki živita v naravi. Nam dobro znana turška grlica (streptopelia decaocto )ter
nubijska rdeča grlica(streptopelia roseogrisea), sta prednici priljublenih "smejačic".
Ker so izredno odporne in se lahko razmnožujejo, so pri ljubiteljih zastopane kar v večjem številu.
Problem nastaja samo pri obročkanju , ker se malo kdo spomni leto prej, da bi si zagotovil obročke,
dimenzije 7 mm. V zadnjih letih prebijam led med slovenskimi ptičarji in če se le da, nekaj grlic prinesem
na rastave. Prva leta so me pošiljali k malim živalim, ker so organizatorji "pomotoma" izpustili iz razpisa
rastave ravno skupino grlice. Še sedaj se dogaja, da je raspis sicer kot je treba, so pa na prizorišču razstav pripravjene kletke za kanarčke oz . manjše ptice.

Diamantni golobček (geopelia cuneata) je priljubljen pri rejcih ptic,
ker se lepo ujame z drugimi manjšimi pticami. Po krivici ga ni pogosto zaslediti v kletkah kot ljubljenca.
Domovina mu je Avstralija, od koder so ga v drugi polovici 18. stoletja pipeljali v Evropo.
Najdemo ga v več mutacijah, v glavnem v sivih do plavkastih odtenkih, vsi imajo
po hrbtu bele pike, ki spominjajo na diamante.Velik je kot papiga skobčevka.
Značilen je velik oranžen obroč okoli oči, ki je pri odraslem samcu dokaj izrazit.
Kot vsi golobi in grlice naredi preprosto gnezdo, kjer samica vedno znese dve jajci.
Po dveh tednih se izvalita mladička, ki tudi hitro rasteta in kmalu zapustita gnezdo.
Prehranjujejo se z drobnim semenjem kot ostali manjši eksoti, ter vso dodatno hrano, ki je nudimo
ostalim pticam v času gnezdenja.

Diamantni golobčki so tipični predstavniki vrste. Gre za zelo lepe primerke. Predvsem mi je všeč njihova oblika in velikost, pa seveda zelo lepi "diamanti". Po teh posnetkih sklepam, da so primerni za nadaljni razplod.

V matični jati imam nekaj zelo lepih navadnih belih grlic z rdečimi očmi. Pri parjenju se izogibam, da bi bila partnerja iste (bele) barve. Običajno križam nosilca bele barve (po feno tipu sta oba rjava) ali rjavi primerek (nosilca bele) z belim. Na ta način dobim precejšen odstotek belih. Natančni "izplen" belih se bi dal prikazati s shemo dedovanja. Drugače pa se poslužujem tudi linijskega parjenja (sina parim z materjo in hčerko z očetom), pri čemer dobim dve novi liniji. Povedati moram, da pri parjenju golobov sledim napotkom iz knjige Milana Grmka "Pasemski golobi" iz leta 1995. Sicer sem se načel genetike (nauk o dednosti) učil tudi iz drugih knjig o pticah. Še naprej pridno snemaj. LP Jožko

Prosim če lahko napišete iz katerih knjig ste se učili o genetiki in če lahko več napišete o linijskem parjenju. Ker se želim čim bolj podučiti o tem.

O načelih genetike sem se seznanil že v osnovni šoli pri urah biologije. Prve informacije sem nadgrajeval s pomočjo učbenikov v srednjih šolah družboslovne smeri. Če boš našel vsaj eno knjigo s te stopnje, boš obvladal osnove genetike. Običajno so učbeniki pisani zelo nazorno in razumljivo, da so primerni za dadaljno poglabljanje in študij na tem področju. Razumeti je namreč treba, da je genetika ali nak o dednosti eksaktna veja biologije, ki se takorekoč ni spremenila vse od časov njenega utemeljitelja G. Mendla (1822-1884).

Ko sem začel gojiti kanarčke, sem seveda moral osnove genetike nadgraditi s študijem knjig o kanarčkih. Najboljša - po mojem skromnem mnenju - je knjiga, ki jo je napisal znan slovenski gojitelj kanarčkov Marko Prašnikar (Knjiga o kanarčkih, izdalo ČZP Kmečki glas Ljubljana, letnik 1983). V tej knjigi se boš seznanil o načelih genetike, ki jih mora poznati vsak dober gojitelj. Brez izčrpnega poznavanja te tematike nima smisla vztrajati v tem hobiju. Ne bom se spuščal v podrobnosti v knjigi, ker ne gre za referat, temveč zgolj usmeritev za učenje oziroma študij te tematike. Seveda o genetiki kanarčkov zveš v številnih drugih knjigah, katerih pa ne bi navajal, saj se vsebinsko ne razlikujejo.

Gojitelji papig skobčevk in standard papig so dobili svoj "katekizem" o genetiki s knjigo Papiga skobčevka, ki jo je izdala omenjena založba 1988. leta, njen avtor pa je Ladislav Šiket. Obstajajo pa še druge knjige, npr. Ptice v kletkah, ki jo je izdala DZS, leta 1992, napisal pa jo je tuj avtor, in sicer Richard Mark Martin. V njej boš poleg tematike o papigah našel še podatke o domala vseh pticah, ki jih gojijo številni gojitelji po vsem svetu.

Kar se tiče genetike o golobih, jo boš našel še v knjigi Pasemski golobi, avtorja Milana Grmka (ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 1995). V poglavju o parjenju boš zvedel vse o linijskem parjenju. V grobem povedano, pri tem gre za parjenje sina z materjo in hčerke z očetom, s čimer dobimo dve novi krvni liniji. Njuno potomstvo parimo z dedom in babico, torej starega goloba z vnukinjo in staro golobico z vnukom. Njuno potomstvo parimo med seboj, a tudi z golobi prve generacije. S takim načinom parjenja bomo ustvarili lastno krvno linijo ali samostojno jato. Izogibamo pa se parjenju enake krvne linije, tj. bratov in sester. Drugo sorodstvo pa večinoma le koristi. Pomembno je vedeti, da pri linijskem parjenju utrjujemo posebnosti, ki se pojavijo pri vzgoji. Na ta način smo vzgojili številne nove primerke oziroma vrste ptičev.

Našteta literatura je le delček tistega, kar boš moral ovladati, da boš postal dober gojitelj. Posebno poglavje pa je seveda praksa. Čez nekaj let boš ugotovil, da ti teorija seveda koristi, da pa so izkušnje nekaj povsem drugega. Zakaj bi se vedno učil na napakah! Poišči gojitelje območnega društva za varstvo in vzgojo ptic in si tam poglej, kako in kaj počnejo. Po nekaj obiskih boš ugotovil, da o vzgoji ptic veš zelo malo, čeprav si naštudiral vso literaturo, ki jo premore slovenski prostor. Verjetno si brskal tudi po internetu, pa tudi to za pridobitev statusa uspešnega gojitelja ni bilo dovolj.

Na koncu bi ti priporočal, da se o genetiki pozanimaj še v svetovnem spletu in povrhu obišči še knjižnico. Literature s tega področja je toliko, da si boš moral, če boš želel preštudirati vsaj delček napisanega, vzeti veliko časa. Marsikaj koristnega s področja teorije pa boš poleg gojiteljev izvedel tudi od strokovnjakov, ki sodelujejo z društvi. S tem mislim na vetereniranje in druge specializirane poznavalce biologije in ortitologije, npr. ob obisku sejma malih živali v Grosupljem.

Če sem v tem sestavku napisal vsaj nekaj koristnega oziroma takšnega, kar te bo vzpodbudilo k brskanju po tovrstni literaturi, moje oglašanje ni bilo zastonj. Lepo se imej. Jožko

Senegalska grlica (streptopelia senegalensis) živi na območju severne Afrike, Bližnjega vzhoda,
južne Azije. Je malo manjša in vitkejša kot znana "smejačica".Po hrbtu je rdečkasto rjava, ravno tako glava.
Spodnje perje je modro sive barve. Okrog vratu ima izrazito široko ogrlico, svetlo rjave barve.

Par si naredi preprosto gnezdo na trdno podlago, kjer se iz dveh belih jajc v dveh tednih izvalita mladiča.
Par ostane skupaj celo življenje.
Prehranjuje se s semeni kot večina grlic.Dobro prenašajo naše klimatske razmere in so prilagodljive.

Obročkamo jih z obročkom 5,5 mm

Domovina vinsko rdeče grlice je Indija s širšo okolico. Samica je običajne sivo rjave barve s črnim pasom
okrog vratu. Samec je temno rdeče barve z izrazito sivo glavo, ki jo loči črn pas.
Razmnoževanje ni zahtevno, če paru nudimo dovolj velik prostor, z materjalom in prostorom za gnezdo.
Prehranjujejo se s semensko mešanico za grlice z dodatkom večjega odstotka prosa.
Tudi jajčna hrana je obvezna v času razmnoževanja.

Mladičke obročkamo z obročkom premera 4,5 mm.

Nikakor ne morem vključiti slik v prispevek, zato ti predlagam, da greš v mojo galerijo pogledat nekaj primerkov eksotičnih grlic. Lepo se imej! :king:

Pogledal sem slikice v galeriji. Krasne grlice si izbral.
Tudi meni ne uspe vedno prilepiti slike k tekstu. Lepo se izpiše tekst linka, namesto slikice pa je rdeč križec.
Pomembno je, da narediš pravilno zaporedje. Ponovno preberi MAJINA navodila za prilepit sliko.
Postopek je malo daljši, kot nalaganje v galerijo.
Jaz sliko, če jo imam, rajši dam k tekstu. Občutek imam, da bolj podkrepi tekst.

Še en lep primerek eksotične grlice (pomarančasta grlica). Tokrat mi je uspelo prenesti sliko; očitno na tem primerku ni varovalne kode. V naslednjih dnevih bom poskušal dodati še besedilo za druge vrste. Kot zgleda, je teh grlic še več. Za zadnje sploh še nisem slišal.

Sliko in tekst (ta je avtorsko zaščiten) najdeš na: http://svijet-grlica.bloger.hr/default.aspx?id=50499.

Okronana grlica (Ptilinopus regina) Ker je besedilo na spletu avtorsko zaščiteno, bom naložil samo fotografijo. Komplet predstavitev doslej še znanin eksotičnih grlic najdeš na: http://svijet-grlica.bloger.hr/default.aspx?id=50499. Obilo zabave pri prebiranju. Joško

Domovina te zanimive grlice je srednja in južna Amerika. Slovensko ime se še ni čisto prijelo in o njem
še razpravljamo. Nemško in angleško ime je izpeljano iz dveh ostrih črt, ki jih ima za očesom in pod ušesom.

Spola se ločita samo po glavi, ker ima samec čelo bolj izrazito sive barve. Cel trup je značine sivo rjave barve,
po krilih ima črne pege.

Rep je krajši in bolj zaokrožen kot smo ga vajeni pri ostalih grlicah.
Tudi ta grlica je odporna in rada odhrani mladiče.

Prehranjuje se enako kot večina grlic, z zdrobljeno koruzo, pšenico, prosom...

Mladičke obročkamo z obročkom 5,5 mm.

Alojzij lepo si se podtrudil in je pohvalno ,vendar pomojem bi bilo boljše da bi imela vsaka vrsta svojo podtemo upam da nisem rekel preveč in to bi bilo boljše zaradi nadaljnih informacij.

LP.

Smaragdna ali tudi zelenokrila grlica izhaja iz območja Indije, Kitajske in vse do Avstralije.
Na izgled je malo manjša in bolj čokata kot običajna grlica.

Značilna so izredno lepo zelena krila, ki se na soncu leskatajo ter se barve prelivajo.
Kljun in noge so rdeče barve. Samec se loči od samice po izrazitejšem belo sivim čelom.

Gnezdo naredi bolj skromno in po dveh tednih se iz dveh belih jajc izvalita mladiča.
Prehrana je običajna, le beljakovinske prehrane potrebuje malo več, kot ostale grlice.

Mladiče obročkamo z obročkom 5,5 mm !!!

To je ena lepših ptic, ki jih vzrejamo skupaj z različnimi grlicami.
Večina ljubiteljev jo sicer imenuje čopasta grlica, vendar je znanstveno uvrščena med golobe.
Domovina tega 35 cm velikega in dokaj vitkega golobčka je Avstralija.
Perje ima izredno lepih na soncu spreminjajočih se barv. Značilna je lepa čopka na glavi,
podobna čopki papige nimfe.

V večji voljeri imamo lahko skupaj tudi druge grlice in golobčke, saj so to dokaj miroljubne ptice.
Našo klimo dobro prenašajo in niso pretirano občutljivi.
Iz dveh belih jajc, se mladiči izvalijo po 18 do 20 dneh.
Prehranjujejo se z mešanico drobnih semen, ki jih uporabljamo tudi za grlice.

Mladičke obročkamo z 7 mm obročkom!

Domovina te zelo prilagodljive in simpatične grlice je področje Kitajske in Idije, ter tudi širše.
Velika je okrog 30 cm, s tem, da ima rep malo daljši kot ostale grlice.
Znana je po širokem vencu okrog vratu sestavljenim iz belih pik, ki spominjajo na bisere.
Tudi po hrbtu ima lepe temne vzorce na rjavi podlagi.

V preprosto gnezdo samica znese dva bela jajčka. Mladička se po dveh tednih izvalita in
ob kvalitetni prehrani hitro napredujeta in postaneta samostojna.

Obročkamo jih v prvem tednu starosti, z 5,5 cm obročkom !

To je ena od manjših grlic oz. golobčkov. Velika je komaj 16 do 18 cm .
Telo je krepkejše kot pri diamantni grlici, rep pa je krajši.
Značilen je rumeni kljun, ki je na koncu črn. Barva je prevladujoče siva, z črnimi vzorci.
Kot že ime pove, izhaja iz Južne Amerike, Peruja, Čila...
Oglaša z glasom , ki bolj spominja na žabo kot na glas grlic.
Prehranjuje se s drobnejšimi semeni in je dokaj nezahtevna za vzrejo.
Gnezdo najraje naredi kar v gnezdu za kanarčke in izvali po dva mladička.

Obroček 4,5 mm

jaz imam doma dva eksotična golobčka par pa me zanima kdaj bosta imela mladiče (letni čas) , koliko jajc znese in prehrana

živjo


Kot vsi golobi in grlice bosta tudi tvoja gnezdila od spomladi, pa vse do jeseni (pozimi ponavadi ne). Seveda pa ne smeš pozabiti, in jima zagotovi lepo (na pravem mestu) gnezdišče. Vedno znesejo po dva jajčka na katerih pa izmenoma sedi tam približno 20 dni. Hrana pa je odvisna od velikosti goloba. Lahko jima ponudiš drobno zrnje namenjeno grlicam, ali navadno zrnje, kot so (grah, sončnice, koruza, pšenica).




lp

rok 14 je napisal/a:jaz imam doma dva eksotična golobčka par pa me zanima kdaj bosta imela mladiče (letni čas) , koliko jajc znese in prehrana

Z besedo"eksotični " imenujemo tujerodne živali in rastline.To pomeni, da dotična žival v naravnem okolju živi
izven Evrope.
V tvojem primeru si bil premalo natančen, da bi vedel katero posamezno vrsto imaš.
Golobi in grlice začnejo gnezditi v spomladanskem obdobju. Značilno za vse vrste je, da naredijo zelo
skromno gnezdo in vedno znesejo samo po dve jajci.

Obdobje mladih ptičkov je v polnem zagonu. Na spodnjih slikah vam prkazujem letošnje prvi grlici, stari slabe tri tedne.To sta smaragdna (večja) in senegalska (manjša).
Upam, da jih bo v prihajajočih tednih in mesecih še nekaj.

Prelepe