Vzgoja naravno vzgojenega Aleksandra

Lp

Pred tednom dni sem dobil malega aleksandra, kateri naj bi bil po zagotovilih rejca star 14 dni od kar je šel iz gnezda.
Ne vem koliko naj bi to pomenilo v resnici(koliko časa rabijo, da se operi in leti).
Zanima me ali je tako ptico sploh mogoče "socializerati" navaditi na človeško roko.
Sedaj po enem tednu je še vedno zelo nezaupliv in plašen, skozi hoče pobegniti čez lino pri hrani.
Ko se mu približam se umakne na zgornjo palico ali pa začne letati po kletki kot nor.
Doma imam tudi psa katerega pa se ne boji, še več celo napada ga kadar se pribljiža kletki.
Jaz sem imel že kar nekaj skobčevk in ninf in vse sem brez problema navadil na roko.
Zanima me kako ste se vi reševali ta problem, koliko časa cca traja socializacija in kateri načini so najbolj uspešni.
Razmišljam tudi, da bi ga malo izpustil iz kletke vendar ne vem ali se bo sam vrnil vanjo ali ne.(po katerem času naj bi ga probal izpustiti).
Za nasvete se vam zahvaljujem in upam, da nam ga bo uspelo udomačiti.

Mali aleksandri ne bi bili tako pogosti hišni pernati prijatelji, če se iz njih ne bi dalo narediti znosnega sostanovalca.
Vsako mlado žival se da s primernem odnosom in vajami naučiti, kar od njega pričakujemo.
Tisti, ki imamo izkušnje s socializacijo psov, to izkušnjo veliko lažje prenesemo na ptice.
Zavedati se pa moramo, da ptice niso kardelne živali in zato ne iščejo človekovo bližino, ampak moramo stik
mi ponuditi njim.
Prvo najpomembnejše je, da je ptica čim mlajša. Starost, ki je omenjaš bi bila cca. 2 meseca, kar je dovolj
zgodaj, da lahko nadoknadiš vso socializacijo, ki bi jo pridobila z morebitnim ročnim hranjenjem.

V novem okolju se mora ptica navaditi na nov prostor ter ljudi in živali okrog sebe. Če stoji kletka na mestu,
iz katerega lahko stalno opazuje dogajanje v prostoru, bo kmalu sprejela to za svoje edino domovanje.
Vse aktivnosti okrog kletke naj potekajo umirjeno. Tudi roka pri hranjenju naj deluje nežno.
Pogosto ji iz roke ponujaj priboljške: oreščki, koščki sadja...
Dokler ne bo sama stopila na roko ali prst, ti ne bi priporočil, da jo spuščaš iz kletke.
Sama v kletko pa se ne bo sposobna vračati še nekaj časa.

Edino pravilo za uspeh je veliko ukvarjanja in čas, če želiš imeti prihodnje desetletje prijetnega družabnika.

pozdravljen,

če si imel že nekaj ptic, potem veš kako približno to gre...

tudi divjo ptico boš lahko socializiral, vendar z rednim ukvarjanjem, kar pomeni vsak dan... pri svojem opažam da že 2 dni pomeni veliko in se pozna zastoj učenja oz. socializacije...

Glede udomačevanja imaš veliko napisane teorije, predlagam da stopis na facebooku v skupino eklektus in preberes nekaj nasvetov, ki so kot oar obsezna teorija podani na desni strani profilne strani skupine od gospoda Cheta Womacha.
Sam menim, da je zelo učinkovito treniranje s prehrano na kratko( enostavno mu jo odmaknes in devas 3x na dan samo z roke....) a o tej tehniki seveda preberi kako poteka ...

Glede spuščanja sem drugačnega mnenja kot g. Alojzij, ki pravi da ptica ne bo našla v kletko. Sam nisem še nikoli imel s tem problemov, pa sem ptico spustil vedno prej kot v tednu dni od kar je prišla v dom... mislim da ko je lačna vedno najde tudi pot nazaj do šalčke s hrano v kletki.
Ko jo spustiš zakrija okna ali ogledala, saj se lahko zaleti in poškoduje.
Pusti jo nekaj časa da sama odkriva in je ne preganjaj in kaj hitro se bo navadila prostora in s tem nekako postala tudi bolj naklonjena tebi in udomačevanju.

lp,r

Vsaka ptica ima svoj karakter in jaz verjamem da se obnašanje ptice, ko jo udomačiš in se nate privadi ujema s tvojimi navadami,..

No kakorkoli, odnos s papigo moraš vzdržavati, ker pa tvoj še ni ustvarjen ti najprej svetujem, da daš papigi nekaj časa da se privadi na novo okolje(koliko časa jo že imaš?).
Povem ti lahko svojo izkušnjo: pred 8 meseci sem od rejca kupil papigo nimfo, to katero lahko vidiš v mojih slikah v galeriji. Ptica je bila nesocializirana, napadalna, prestrašena, saj se rejec s pticami ni posebej ukvarjal. Vsak dan sem jo spustil iz kletke. Vedno je zletela na najvišjo omaro v sobi, da bi imela pregled nad dogajanjem. Ko je počasi ugotovila, da ji ne bom škodil je prihajala vedno bliže, priletela na glavo, mizo, za kratek čas nato pa hitro odletela, ker so papige zelo "firbčne". Vsak dan sem postopoma in počasi zmanjševal oddaljenost roke od njenega telesa. V roki sem ji ponujal priboljške, ki jih v kletki ni dobila vsak dan(klasje). Ko je kljunil po klasju prvič je šlo na bolje vsaki dan. Papigi moraš pokazati, da se ji ni treba bati tebe, tvojih gibov,... zato je pomembno da je ne loviš z roko.
Priznam da sem se z nimfo ukvarjal od julija do septembra, vendar mi je na koncu uspelo.

Lp

Potrplenje in ko se malo navadi smo vaja vaja in še enkat vaja. Niso vse papige istega kerakterja, še iste vrste so z različnim kerakterjem , vendar se da vsako papigo navaditi na bivanje z ljudmi .

L.P.

Gape

Pred 29 leti sem v semenarni kupil malega Alexandra samičko. Po cca pol leta sva šla ven in je lepo sedela na rami. Bila sva tako tudi v živalskem vrtu, Tivoliju in celo vozila sva se z avtobusom, tako da če si vzameš čas se da lepo udomačiti. Res pa je da ima vsaka ptica svoj karakter in nikjer ni garancije za uspeh.

Slišal sem tudi za primer, ko je bila ptica popolnoma udomačena, pa so šli na dopust za dva tedna in prišli nazaj domov... kot da bi bila druga ptica... popolnoma divja. (govorim o malem aleksandru)
Ukvarjat se je treba vsak dan po več ur če želiš ptico 100%

Tole pa težko verjamem. Tudi mi imamo malega aleksandra, pa po enem tednu, ko nas ni bilo, ni bil čisto nič drugačen. Seveda pod pogojem, da ta čas nekdo drug skrbi zanj, saj ga vendar ne moreš pustiti brez hrane in vode toliko časa.

Tudi mi smo pred 2 letoma vzeli pribl 8 mesecev starega malega aleksandra. Lastnica - nevem če je bila tudi rejnica je zagotavljala, da je papiga ročo hranjena in vajena rok ... Že ko smo ga prišli iskti je bil blazno palšen amapk se nismo ozirali na to. Ko smo jo prinesli domov pa je bila zgodba čisto drugačna, skoraj dva tedna se je privajal na okolje in sploh dal od sebe kakšen glas. Nato pa je postal agresiven in neukrotljiv. Nevem koliko je bilo resnice kar je povedala lastnica amapak tale papiga je bila neznosna. Z veliko truda, dela, pregledane literature, iskanje nasvetov, brskanje po internetu mi je uspelo papigo deloma socializirati. Vajena je samo mene in mi zaupa, se pusti cartati, pusti, da grem z roko v kletko ... Do ostalih pa je še vedno nezaupljiva in agresivna - razen če gre za hrano le tako se približa ostalim članom družine, ko so pa obiska pa ali "otrpne" kot da je nebi bilo ali je plašen, zbegan, leti in frči ali pa se dere tako naglas, da je kar groza (odvisno od njegovega razpoloženja) se pa nobenemu ne približa. Sedaj se trudimo, da bi se navadila tudi na parterja in ostale, da lahko nekdo pazi nanjo v moji odsotnosti. Proces gre zelo počasi, sedaj smo prišli do točke, da se pusti pobožati po glavici, do ostalega pa bo še dolga pot, če nam bo sploh ratalo. Veliko tuda in dela vzame papiga, je pa znaimivo, pa ponavja besed samo od partnerjem (očitno mu paše moški glas)
Se pa bojim, kako bo ko bodo pri hiši še otroci ... kar pa bo že kmalu ...
lep pozdrav vsem